Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Prekmurski

Zadetki iskanja

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
nòtri plèziti ~ plézim nedov. plezati v kaj: Ár ſzo ſztej, ki notri plejzijo vu hi'ze KŠ 1771, 650
Prekmurski
nòtripodkrádnoti se -em se dov. prikrasti se v kaj: Rejszan sze je eden vu szpálniczo Sz. Stevana eden vecsér notripodkradno KOJ 1848, 15
Prekmurski
nòtripoglédnoti -em dov. pogledati v kaj: V-eto csüdno kovacsniczo nám je Boug dopüszto nikelko notripoglédnoti KOJ 1845, 102
Prekmurski
nòtri príti ~ prídem dov. priti v kaj: notri ſzam priſao vu tvojo hi'zo KŠ 1771, 457; pren. liki je po ednom csloveki grejh vu ſzvejt notri priſao KŠ 1771, 457; Právda je pa pouleg toga notri prisla KŠ 1771, 458
Prekmurski
nòtri splèziti ~ splézim dov. splezati v kaj: Tou je pa vcsinyeno za volo krivi bratov, ki ſzo notri ſzplezili KŠ 1771, 559
Prekmurski
nòtristrelìti -ím dov. ustreliti v kaj: Czlou dvá golombisa szo vu Krála hi'so notrisztrejlili KOJ 1848, 71
Prekmurski
nòtritìskati se -am se nedov. tiščati, riniti v kaj: Vu farof pri sz. Benediki szta sze dvá farara ne enkrát notritiszkala KOJ 1914, 132
Prekmurski
nòtrizapísati se -píšem se dov. vpisati se, narediti, da se kaj ohrani v spominu: Uprav té dén sze v-knigo notrizapiszajo, ki 'selejo znouva sztoupiti vu Bratovcsino KOJ 1845, 92; ino vu nyih ſzerczé hocsem jo notri zapiſzati SM 1747, 18
Prekmurski
nòtri zaplèsti se ~ -pletém se dov. zaplesti se v kaj: kak vu vodi ribe rade ſztojo A neznajo gda vu vláke notri ſze zapletou SŠ 1796, 126
Prekmurski
odzegnàti -ženém dov. odgnati, narediti, da kaj pri kom preneha obstajati: Szkopoſzt nevoscsénoſzt Vkraj odzegnati zná BRM 1823, 268
Prekmurski
odzegnjávati -am nedov. odganjati, delati, da kaj pri kom preneha obstajati: On ti 'zaloſzt odzegnyáva BRM 1823, 292
Prekmurski
pokládati -am nedov. imeti za kaj: kágdaſze mámo mi od naſſih greihov preſztrasiti, ino nyé za velike ino nezgovorne pokládati TF 1715, 41
Prekmurski
povužgáti -žgém dov. narediti komu kaj neprijetnega: Szamo tomi jásztrebi scsém povu'zgati AI 1875, kaz. br. 7
Prekmurski
preklìnjati -am nedov. preklinjati: naj ſze vscijo nepreklinyati KŠ 1771, 635; nej ſzam szlisao pámetnoga csloveka preklinyati sztarise KOJ 1845, 7; vi velite: kaj preklinyas KŠ 1771, 302; erkli ſzo vu ſzebi: ete preklinya KŠ 1771, 28; Csi ga pſzüjemo i preklinyamo KŠ 1754, 37; Preklinyajo náſz oni KŠ 1754, 497; ki de pa Dühá ſzvétoga preklinyao KŠ 1754, 211; ſzkejmikoli bodo preklinyali KŠ 1754, 111; Naj nikoga ne preklinyajo KŠ 1754, 660; kaibi mi nikoga nepreklinyali TF 1715, 13; Eden pa ti hüdodelnikov ga je preklinyao TF 1715, 252; Nyega ſzo preklinyali KŠ 1754, 10b; niti ſzo nej preklinyali Bogiczo vaſo KŠ 1754, 403
preklìnjati se -am se
1. zaklinjati se: On ſze je pa zácsao preklinyati i priſzégati KŠ 1771, 151; 'znyegovim ſz. iménom ne preklinyajmo KŠ 1754, 16
2. obrekovati se: I nej (liki ſze preklinyamo) KŠ 1771, 452
3. preklinjati se: Csi ſzam pa jaſz zhválo dávanyem tálnik, zakaj ſze preklinyam KŠ 1771, 511; Záto ſze imé Bo'ze za vaſſo volo preklinya med poganmi KŠ 1754, 157; Ali ſze za imé Bo'ze za volo váſz preklinya KŠ 1771, 541
preklinjavajóuči -a -e preklinjajoč: tá, ká neznajo, preklinyávajoucsi KŠ 1771, 720
Prekmurski
ràno prisl. zgodaj: Kágdaſze terbei rano moliti TF 1715, 45; Goszpodne rano ti ſzlisi moi glász ABC 1725, A7b; Csi gli kaj zacnemo rano KŠ 1754, 268; Csi nasi lübléni Rano vö preminéjo BRM 1823, 5; Goszpodne rano poszlühni glász moj TA 1848, 5
nájrané najbolj zgodaj: Protolesnye szejanye sze more kak najrané opraviti AIP 1876, br. 2, 8
Prekmurski
rasèjati -am dov. razsejati, povzročiti, da se kaj pojavi na več mestih: ka ſzi tvojo ſzvéto rejcs med nami razſzejjao KŠ 1771, 825
Prekmurski
trón tudi trónoš tudi trónuš -a m prestol: tak 'zelévci na spanyolszki trónus pridti AI 1875, kaz. br. 3; szedis na thróni TA 1848, 7; ka nyagov naszledüvas bode na trônusi AIP 1876, br. 6, 5; O Kral lesim pred tvem thronusom SM 1747, 90; pren. moje miloscse throunus KŠ 1754, 234; kaj je Bo'zi thronus KŠ 1771, 16; Goszpodna thron je na nébi TA 1848, 9; ſzi je ſzeo na deſzniczo thronuſa velikoſzti KŠ 1771, 683; Doli ſztoupo ſztvoj’ga thronuſſa KM 1783, 271; priſzéga na throunus Bo'zi KŠ 1771, 77; ali thronusje, ali goſzpoſztva vſza ſzo po nyem ſztvorjena KŠ 1771, 604
Prekmurski
vábiti -im nedov. vabiti, vzbujati željo, da kdo kaj naredi: Kai more Csloveka vabiti na vſivanye SM 1747, 41; Boug náſz vábi, naj vörjemo KŠ 1754, 153; kak me na grejh vábi KM 1783, 122; Kutozov i dale vábi Franczúze za szebom KOJ 1848, 120; Na grejh vábijo me KŠ 1754, 249; kſzebi vábijo te nepokreplene düſe KŠ 1771, 720; Ka bi me 'ze nebi ſzkim kſzebi vábo BKM 1789, 313
vábiti se -im se vabiti se: Vſzáki cslovik gda ſze na hüdo ino vábi KŠ 1754, 60; Vſzáki gda ſze od laſztivnoga 'zelejnya vábi KŠ 1771, 746
Prekmurski
vkrádniti -em dov. ukrasti: kak dabi steo kaj vkradniti KOJ 1845, 30
Prekmurski
vsadìti -ím dov. vsaditi, narediti, da se kaj globlje, trajneje ustali v kom: Vſzádi trplivoſzt po tvem Düjhi vméne BKM 1789, 313; Deſzétero zapouvid jo je vſzrczé csloveka vſzádo KŠ 1754, 7; vſzákſe vſzajenyé, ſtero je nej vſzádo Ocsa moj KŠ 1771, 50
vsadìti se -ím se vsaditi se: vtrgni ſze vö ſzkorenyom i vſzádi ſze na mourji KŠ 1771, 228
vsádjeni tudi vsàjeni -a -o vsajen, posajen: On je kako edno dreivo vſzadjeno poleg vodenoga potoka SM 1747, 25; pren. vkrotkoſzti primte to vſzajeno rejcs KŠ 1771, 746
Število zadetkov: 3865