Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
zvȗnski, adj. fremd, C., kajk.-Valj. (Vest.).
Pleteršnik
žáłta, f. 1) die Herbe (des Speckes, Fettes), der ranzige Geschmack, C.; — 2) ein widerwärtiger Mensch, Cig., M.; psovka: žalta človečja! Cig.; — 3) die Sommersprosse, kajk.-Valj. (Rad).
Celotno geslo Etimološki
žáltav -a prid.
Pleteršnik
žarína, f. 1) = žarin, C.; — 2) žȃrina, die Glut, kajk.-Valj. (Rad).
Celotno geslo Etimološki
žẹ̑1 člen.,
Pleteršnik
žę̑jati, -am, vb. impf. 1) dürsten, ogr.-Valj. (Rad); — 2) žeja me, es dürstet mich; — mojo dušo žeja po močnem, živem Bogu, Ravn.-Valj. (Rad); žeja me česa, ogr., kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
želarȋja, f. 1) die Inwohnerschaft, die Keischlerei, Mur., kajk.-Valj. (Rad); — 2) eine halbe Hube, SlGor.-C.; oče mu mora želarijo prepustiti, ker je najstarejši sin, Slom.
Pleteršnik
želẹ́ti, -ím, vb. impf. wünschen, verlangen; ž. česa (kaj); Marija hladne vodice želi, Npes.-Mik.; ž. si bogastva, denarjev; česa (kaj) želite? še enkrat ga videti želim; ž. si kam, irgendwohin zu kommen wünschen, tja si želi, kjer ni nadlog; domov si želi; želim, da bi se ti vse po sreči izšlo; ž. komu vsega hudega (vse hudo), jemandem alles Schlechte aufwünschen, Cig.; dobro jutro ž. komu, jemandem einen guten Morgen wünschen, Cig.; — (želẹ̑m, ogr., kajk.-Valj. (Rad); želẹ̑jem, kajk.-Valj. (Rad), ob gorenji Soči-Glas.).
Pleteršnik
žetvę́nka, f. neko jabolko, kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
žganíca, f. eine gebrannte Flüssigkeit, der Brantwein, Mur., Cig., Kres, kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
žínja, f. = žima, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.-C. (Vest.), BlKr., kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
žítək, -tka, m. 1) der Lebensunterhalt, C.; die Lebensmittel, Erj. (Som.), Nov., Zora; = žito, Habd.-Mik., kajk.-Valj. (Rad); — 2) das Leben, Meg., Mur., ogr.-Cig., Danj. (Posv. p.), nk.; za svojega žitka, bei Lebzeiten, ogr.-Mik.
Pleteršnik
žíti, žívem, vb. impf. = živeti, Dalm., Krelj, ob Pivki (Notr.), kajk.-Valj. (Rad); (živę̑m, ogr.-Valj. [Rad]); kakor resnično Bog žive, Dalm.; vse živoče dni, Dalm., Jsvkr.; — ž. s čim, sich von etwas ernähren: pure z zrnjem živejo, ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
živíca, f. 1) die lebende Wurzel, M.; die Saugwurzel, Jan., C.; — 2) das Gesenk, der Rebenableger, der Senker, Cig., Jan., Št.-Z., C.; — = mlada trta s koreninami, die Wurzelrebe, Pirc, Št.; — 3) = živa meja, der Heckenzaun, Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad); — 4) das Quellenwasser, Ist.-Cig., Nov.-C.; — 5) das Schaumbläschen im Wein, die Perle, Mur.-Cig., C.; vino živice spušča, der Wein perlt, Cig.; — 6) neka kožna bolezen, menda = šen, der Rothlauf, Rodik (Kras)-Erj. (Torb.); — 7) heftiges Niesen (mit Würmerauswurf aus der Nase), Notr., Ist.-Z., Burg. (Rok.); — 8) die Mauerassel (oniscus sp.), Erj. (Torb.).
Celotno geslo Etimološki
žlȋndra -e ž
Pleteršnik
žmetkǫ̑ča, f. = žmetnost, (žmehkoča) kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
žukȃłka, f. = nihalka, kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
žȗrba, f. die Eile, kajk.-Valj. (Rad); — der Fleiß, C.
Pleteršnik
žúža 2., f. 1) eine langsame, langweilige Person, Cig., C.; (žuža-maža, der Zögerer, Cig.); — 2) ime kobili, kajk.-Valj. (Rad).
Število zadetkov: 1359