doplávati -am dov. (ȃ)
plavajoč priti kam: doplavati do brega
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
dopláviti -im tudi doplavíti -ím dov., doplávil (ā ȃ; ī í)
s tokom prinesti, spraviti kam: doplaviti les do jeza / kri doplavi bakterije
s tokom prinesti, spraviti kam: doplaviti les do jeza / kri doplavi bakterije
SSKJ²
doplésati in doplesáti -pléšem dov. (ẹ́ á ẹ́)
1. končati plesanje: ko je doplesala, so ji vsi ploskali; doplesati ples; komaj je doplesala do konca
2. s plesanjem priti kam: doplesala sta do mize; pren. daleč smo doplesali
1. končati plesanje: ko je doplesala, so ji vsi ploskali; doplesati ples; komaj je doplesala do konca
2. s plesanjem priti kam: doplesala sta do mize; pren. daleč smo doplesali
SSKJ²
doplúti -plôvem in -plújem dov., tudi doplovíte (ú ó, ú)
s plutjem priti kam: ladja je doplula do brega
s plutjem priti kam: ladja je doplula do brega
SSKJ²
dopotováti -újem tudi dopótovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̑)
potujoč priti kam: gostje so pravkar dopotovali; dopotovati v mesto; dopotovati z vlakom
potujoč priti kam: gostje so pravkar dopotovali; dopotovati v mesto; dopotovati z vlakom
SSKJ²
doprášati tudi doprašáti -am dov., tudi doprášala (á á á)
nar. končati vpraševanje: šele ko je doprašal, kaj je bilo medtem doma novega, je sedel
nar. končati vpraševanje: šele ko je doprašal, kaj je bilo medtem doma novega, je sedel
- doprášati se tudi doprašáti se
z vpraševanjem priti kam: iskal je, spraševal in se končno doprašal do hiše
SSKJ²
dopúst -a m (ȗ)
dovoljena začasna prekinitev dela, službe: dati, dobiti, imeti dopust; nastopiti, vzeti dopust; prositi za dopust; biti na dopustu / bolezenski, bolniški, brezplačni, izredni, porodniški, študijski dopust; letni dopust določeno število plačanih, dela prostih dni, ki je z zakonom zagotovljeno vsakemu uslužbencu; očetovski dopust ki ga v trajanju 90 dni dobi oče za svojega otroka do tretjega leta otrokove starosti; starševski dopust ki ga dobi eden od staršev ob rojstvu, posvojitvi otroka za nego in varstvo / od vojakov je prišel na dopust
// pog. letni dopust: letos smo preživeli dopust na morju; dopust bo vzel avgusta / kam greste na dopust?
dovoljena začasna prekinitev dela, službe: dati, dobiti, imeti dopust; nastopiti, vzeti dopust; prositi za dopust; biti na dopustu / bolezenski, bolniški, brezplačni, izredni, porodniški, študijski dopust; letni dopust določeno število plačanih, dela prostih dni, ki je z zakonom zagotovljeno vsakemu uslužbencu; očetovski dopust ki ga v trajanju 90 dni dobi oče za svojega otroka do tretjega leta otrokove starosti; starševski dopust ki ga dobi eden od staršev ob rojstvu, posvojitvi otroka za nego in varstvo / od vojakov je prišel na dopust
// pog. letni dopust: letos smo preživeli dopust na morju; dopust bo vzel avgusta / kam greste na dopust?
SSKJ²
doséči -séžem dov., dosézi dosézite; doségel doségla; nam. doséč in dosèč (ẹ́)
1. z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa: copate so bile tako daleč pod posteljo, da jih je komaj dosegel; ne dosežem dna; otrok komaj doseže do kljuke; ne morem doseči na omaro; daj mi palico, ne dosežem z roko / vrv je prekratka, da bi dosegla do dna segla; pren. s pogledom doseči kaj; hiše z očesom ni mogel doseči
2. zvečati se do določene mere, navadno v višino: reka je dosegla kritično točko; drevo je doseglo pet metrov; v tistem času je dosegel imperij največji obseg / industrija je dosegla stopnjo, ko brez modernizacije ne bo mogla povečati storilnosti; razposajenost je dosegla vrhunec
3. s premikanjem priti kam, do česa: dekle je v hrbtnem plavanju doseglo nasprotni breg; kmalu so dosegli gozd in se skrili v njem / vlak je dosegel prve mestne hiše / zasledovalci ga bodo kmalu dosegli dohiteli in ujeli; pren. njegov glas me ni dosegel
4. s prizadevanjem, dejavnostjo priti do česa: doseči zaželeni cilj, svoj namen; dosegel je doktorski naslov; doseči visoko izobrazbo; na tekmovanju so dosegli drugo mesto; z vztrajnostjo se vse doseže; če bi bili enotni, bi lahko kaj dosegli; dosegel je, da so ga sprejeli na delo / kakšen učinek je dosegel s tem / doseči veliko hitrost
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dovršitev dejanja, ki ga določa samostalnik: doseči napredek, porast, priznanje, sporazum, uspeh; doseči soglasje z dogovorom; doseči zmago zmagati / doseči gol dati gol
// priti do česa, dočakati, doživeti: dosegel je izredno čast; doseči umetniški višek, vrhunec slave / doseči visoko starost
5. v celoti opraviti, izpolniti: upamo, da bomo predvideni izvoz dosegli; doseči normo
● publ. listi dosežejo velikost dlani zrastejo do velikosti dlani; pogorje doseže višino dva tisoč metrov je visoko do dva tisoč metrov; v znanju ga ni nihče dosegel mu ni bil enak; z dobroto pri njem vse dosežeš če si z njim dober, naredi vse, kar želiš
♦ šport. dosegel je dober, rekorden čas rezultat pri hitrostnem športu; doseči pravico za vstop v finale
1. z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa: copate so bile tako daleč pod posteljo, da jih je komaj dosegel; ne dosežem dna; otrok komaj doseže do kljuke; ne morem doseči na omaro; daj mi palico, ne dosežem z roko / vrv je prekratka, da bi dosegla do dna segla; pren. s pogledom doseči kaj; hiše z očesom ni mogel doseči
2. zvečati se do določene mere, navadno v višino: reka je dosegla kritično točko; drevo je doseglo pet metrov; v tistem času je dosegel imperij največji obseg / industrija je dosegla stopnjo, ko brez modernizacije ne bo mogla povečati storilnosti; razposajenost je dosegla vrhunec
3. s premikanjem priti kam, do česa: dekle je v hrbtnem plavanju doseglo nasprotni breg; kmalu so dosegli gozd in se skrili v njem / vlak je dosegel prve mestne hiše / zasledovalci ga bodo kmalu dosegli dohiteli in ujeli; pren. njegov glas me ni dosegel
4. s prizadevanjem, dejavnostjo priti do česa: doseči zaželeni cilj, svoj namen; dosegel je doktorski naslov; doseči visoko izobrazbo; na tekmovanju so dosegli drugo mesto; z vztrajnostjo se vse doseže; če bi bili enotni, bi lahko kaj dosegli; dosegel je, da so ga sprejeli na delo / kakšen učinek je dosegel s tem / doseči veliko hitrost
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dovršitev dejanja, ki ga določa samostalnik: doseči napredek, porast, priznanje, sporazum, uspeh; doseči soglasje z dogovorom; doseči zmago zmagati / doseči gol dati gol
// priti do česa, dočakati, doživeti: dosegel je izredno čast; doseči umetniški višek, vrhunec slave / doseči visoko starost
5. v celoti opraviti, izpolniti: upamo, da bomo predvideni izvoz dosegli; doseči normo
● publ. listi dosežejo velikost dlani zrastejo do velikosti dlani; pogorje doseže višino dva tisoč metrov je visoko do dva tisoč metrov; v znanju ga ni nihče dosegel mu ni bil enak; z dobroto pri njem vse dosežeš če si z njim dober, naredi vse, kar želiš
♦ šport. dosegel je dober, rekorden čas rezultat pri hitrostnem športu; doseči pravico za vstop v finale
- doséžen -a -o:
cilj je dosežen; dohodki, doseženi v lanskem letu; doseženi rezultati; razveljaviti doseženi sporazum; vesel je doseženega uspeha
SSKJ²
dostòp -ópa m (ȍ ọ́)
1. kraj, prostor, po katerem se da kam priti: turistično društvo je uredilo dostop do slapa; tam je zelo pripraven dostop do morja; dostopi na perone so funkcionalno postavljeni
2. možnost priti, vstopiti kam: obzidje je zapiralo dostop v mesto; z žičnico je dostop na vrh zelo olajšan
// dovoljenje, pravica priti, vstopiti kam: vsak nima dostopa v pisarno; občinstvo ima prost dostop v sodno dvorano / učenci imajo v svoji knjižnici dostop do vseh knjig jih lahko dobijo, si jih izposodijo; pren. široko okno omogoča soncu in zraku dostop v sobo
3. možnost, pravica uporabe česa: dostop do interneta; dostop do podatkov / klicni dostop vzpostavitev povezave do interneta prek telefonskega omrežja na zahtevo uporabnika
1. kraj, prostor, po katerem se da kam priti: turistično društvo je uredilo dostop do slapa; tam je zelo pripraven dostop do morja; dostopi na perone so funkcionalno postavljeni
2. možnost priti, vstopiti kam: obzidje je zapiralo dostop v mesto; z žičnico je dostop na vrh zelo olajšan
// dovoljenje, pravica priti, vstopiti kam: vsak nima dostopa v pisarno; občinstvo ima prost dostop v sodno dvorano / učenci imajo v svoji knjižnici dostop do vseh knjig jih lahko dobijo, si jih izposodijo; pren. široko okno omogoča soncu in zraku dostop v sobo
3. možnost, pravica uporabe česa: dostop do interneta; dostop do podatkov / klicni dostop vzpostavitev povezave do interneta prek telefonskega omrežja na zahtevo uporabnika
SSKJ²
dotékati -am nedov. (ẹ̑)
tekoč prihajati kam: kri doteka v srce; voda doteka s pobočij v dolino / ob vzhodnih vetrovih dotekajo nad naše kraje hladne zračne gmote; pren. na univerze doteka čedalje več maturantov; sredstva v sklad dotekajo počasi
tekoč prihajati kam: kri doteka v srce; voda doteka s pobočij v dolino / ob vzhodnih vetrovih dotekajo nad naše kraje hladne zračne gmote; pren. na univerze doteka čedalje več maturantov; sredstva v sklad dotekajo počasi
- dotekajóč -a -e:
dotekajoča voda
SSKJ²
dotípati -am in -ljem dov. (ī ȋ)
s tipanjem seči do česa, najti kaj: dotipal je njeno roko; segel je v žep in dotipal zavojček; v temi sta dotipala vrata / dotipala se je do vžigalic
s tipanjem seči do česa, najti kaj: dotipal je njeno roko; segel je v žep in dotipal zavojček; v temi sta dotipala vrata / dotipala se je do vžigalic
- dotípati se
s tipanjem priti kam: v temi se je dotipal do vrat; v snežnem metežu so se dotipali do zavetja; s težavo se dotiplje k oknu; komaj se je dotipala v kuhinjo; ni se mogel dotipati vrat
// knjiž. z razmišljanjem priti do česa: dotipali smo se do umetniških potez pesnikove osebnosti; dotipati se do osnovnih tez referata / ne more se dotipati do jasnosti
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
dovprášati tudi dovprašáti -am dov., tudi dovprášala (á á á)
star. končati vpraševanje: veliko stvari ga je zanimalo, končno je le dovprašal
star. končati vpraševanje: veliko stvari ga je zanimalo, končno je le dovprašal
- dovprášati se tudi dovprašáti se
z vpraševanjem priti kam: končno se je le dovprašal do prave poti
SSKJ²
drugàm prisl. (ȁ)
izraža drug kraj pri premikanju v kako smer: iti, odpeljati se drugam / omožiti se drugam; spravi v omaro ali kam drugam; gleda v tla in nikamor drugam / obrniti pogovor drugam
izraža drug kraj pri premikanju v kako smer: iti, odpeljati se drugam / omožiti se drugam; spravi v omaro ali kam drugam; gleda v tla in nikamor drugam / obrniti pogovor drugam
SSKJ²
družíti in drúžiti -im, tudi drúžiti -im nedov. (ī ú ū; ū ȗ)
1. notranje, čustveno povezovati: skupni napori jih trdno družijo; druži jih iskreno prijateljstvo
// povzročati, da si je kaj kakorkoli podobno, sorodno: vse te obraze družijo neke skupne poteze
2. sestavljati, združevati: sestavine otrokove prehrane družimo po zdravnikovem navodilu / oba vidika se organsko družita v eno; cesarska krona je družila mnoge samostojne pokrajine povezovala v celoto
3. knjiž. imeti, vsebovati obenem; združevati: kritika mora družiti pravičnost in ostrino; to dekle druži dobroto z izobraženostjo; v njegovem značaju se je družila nežnost z resnobo
1. notranje, čustveno povezovati: skupni napori jih trdno družijo; druži jih iskreno prijateljstvo
// povzročati, da si je kaj kakorkoli podobno, sorodno: vse te obraze družijo neke skupne poteze
2. sestavljati, združevati: sestavine otrokove prehrane družimo po zdravnikovem navodilu / oba vidika se organsko družita v eno; cesarska krona je družila mnoge samostojne pokrajine povezovala v celoto
3. knjiž. imeti, vsebovati obenem; združevati: kritika mora družiti pravičnost in ostrino; to dekle druži dobroto z izobraženostjo; v njegovem značaju se je družila nežnost z resnobo
- družíti se in drúžiti se, tudi drúžiti se
1. biti rad in večkrat skupaj s kom: zanima ga, kam hodiš in s kom se družiš; branila mu je družiti se s komerkoli / naši sosedje se ne družijo radi niso družabni
● preg. enako se z enakim druži ljudje podobnih ali enakih lastnosti, nazorov so radi skupaj, se dobro razumejo
2. ujemati se, skladati se: ti dve barvi se lepo družita
SSKJ²
dúh2 -a in -á m (ȗ)
1. značilnost, ki se zaznava z vohom: v prostorih je bil neprijeten duh; navzeti se duha po dimu; jed ima zoprn duh; hlevski duh; mrtvaški duh po mrliču, svečah in rožah; duh svežega sena; opojni duh vrtnic / ekspr. iz kuhinje so se širili vabljivi duhovi
● izginili so brez dúha in sluha neznano kam, brez sledu
// neprijeten vonj: mleko ima duh / meso že dobiva duh začenja zaudarjati, smrdeti
2. zastar. zmožnost zaznavati vonj; voh: nekatere živali nimajo duha
1. značilnost, ki se zaznava z vohom: v prostorih je bil neprijeten duh; navzeti se duha po dimu; jed ima zoprn duh; hlevski duh; mrtvaški duh po mrliču, svečah in rožah; duh svežega sena; opojni duh vrtnic / ekspr. iz kuhinje so se širili vabljivi duhovi
● izginili so brez dúha in sluha neznano kam, brez sledu
// neprijeten vonj: mleko ima duh / meso že dobiva duh začenja zaudarjati, smrdeti
2. zastar. zmožnost zaznavati vonj; voh: nekatere živali nimajo duha
SSKJ²
fantìč -íča stil. fántič -a m (ȉ í; ȃ)
1. deček, zlasti predšolski: skupina vaških fantičev se je igrala na poti; nagajiv, poreden fantič; petleten fantič / kot nagovor fantič, kam pa bežiš / ekspr. rodil se jima je lep fantič sin
2. ekspr. fant: fantiči in dekliči so se zbirali na trgu pred cerkvijo; sentimentalen je kot zaljubljen fantič / čakala je svojega fantiča
1. deček, zlasti predšolski: skupina vaških fantičev se je igrala na poti; nagajiv, poreden fantič; petleten fantič / kot nagovor fantič, kam pa bežiš / ekspr. rodil se jima je lep fantič sin
2. ekspr. fant: fantiči in dekliči so se zbirali na trgu pred cerkvijo; sentimentalen je kot zaljubljen fantič / čakala je svojega fantiča
SSKJ²
fŕfra -e ž (ȓ)
ekspr. površen, lahkomiseln človek: le kam je gledal, da je vzel to frfro; mož ni videti frfra
ekspr. površen, lahkomiseln človek: le kam je gledal, da je vzel to frfro; mož ni videti frfra
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- ...
- 113
- Naslednja »
Število zadetkov: 2246
Dostopnost