cebáti -ám [cəbati] nedov. (á ȃ)
nar. zahodno brcati: žrebec rezgeta in ceba; ves togoten je cebal vola / cebal je kamenčke s koncem čevlja
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
dôlbsti dôlbem [dou̯psti] nedov., dôlbite in dolbíte (ó)
1. izrezavati snov z ozkim rezilom, navadno s tolčenjem nanj: žagati in dolbsti; dolbsti les; dolbsti z dletom
// z dolbenjem delati, oblikovati: dolbsti luknjo; dolbsti žlice / ekspr. v lica so se ji dolble jamice
2. spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri tiči: dolbsti kamenčke iz zidu
1. izrezavati snov z ozkim rezilom, navadno s tolčenjem nanj: žagati in dolbsti; dolbsti les; dolbsti z dletom
// z dolbenjem delati, oblikovati: dolbsti luknjo; dolbsti žlice / ekspr. v lica so se ji dolble jamice
2. spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri tiči: dolbsti kamenčke iz zidu
Celotno geslo
Vezljivostni G
dólbsti dólbem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem oblikovati koga/kaj
/Iz lesa/ (z dletom) dolbe kvadrate.
/Iz lesa/ (z dletom) dolbe kvadrate.
2.
kdo/kaj spravljati koga/kaj iz koga/česa / od kod
(Z vrtnarskimi škarjami) je iz zemlje dolbel poganjke.
(Z vrtnarskimi škarjami) je iz zemlje dolbel poganjke.
SSKJ²
grêbsti grêbem nedov., grébel grêbla (é)
1. premikati prste, kremplje v čem sipkem: kokoši grebejo; otrok grebe po pesku / konji nestrpno grebejo s kopiti / njeni prsti so krčevito grebli po odeji; pren. grebsti po preteklosti
// izkopavati, navadno z rokami, s kremplji: s prsti je grebel gomolje iz zemlje; grebsti kamenčke iz zidu; pren. iz spomina je grebel prizor za prizorom
2. spravljati na kup: cestar grebe blato
3. brezoseb. čutiti praskajoče bolečine: greblo ga je v grlu in ga sililo h kašlju
4. ekspr. vznemirjati, mučiti: vem, kaj grebe njenega moža; srce je grebla zavist
1. premikati prste, kremplje v čem sipkem: kokoši grebejo; otrok grebe po pesku / konji nestrpno grebejo s kopiti / njeni prsti so krčevito grebli po odeji; pren. grebsti po preteklosti
// izkopavati, navadno z rokami, s kremplji: s prsti je grebel gomolje iz zemlje; grebsti kamenčke iz zidu; pren. iz spomina je grebel prizor za prizorom
2. spravljati na kup: cestar grebe blato
3. brezoseb. čutiti praskajoče bolečine: greblo ga je v grlu in ga sililo h kašlju
4. ekspr. vznemirjati, mučiti: vem, kaj grebe njenega moža; srce je grebla zavist
SSKJ²
izbŕcati -am dov. (r̄)
spraviti kaj s sunki noge iz česa: izbrcati kamenčke iz jame / stražniki so izbrcali jetnike iz celic
spraviti kaj s sunki noge iz česa: izbrcati kamenčke iz jame / stražniki so izbrcali jetnike iz celic
Pravopis
SSKJ²
izluščeváti -újem nedov. (á ȗ)
spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri je, tiči; luščiti: izluščevati kamenčke iz zidu; pren. izluščevati bistvo iz celote
spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri je, tiči; luščiti: izluščevati kamenčke iz zidu; pren. izluščevati bistvo iz celote
- izluščeváti se knjiž.
postajati jasen, razločen: tendenca lista se že izluščuje
SSKJ²
izpráskati -am dov. (á)
1. s praskanjem spraviti iz česa: izpraskati kamenčke iz zida
● ekspr. oči bi ji izpraskala zelo sem jezna nanjo
♦ med. izpraskati maternico odstraniti maternično sluznico
2. s praskanjem narediti: izpraskati podpis v zid; prim. spraskati
1. s praskanjem spraviti iz česa: izpraskati kamenčke iz zida
● ekspr. oči bi ji izpraskala zelo sem jezna nanjo
♦ med. izpraskati maternico odstraniti maternično sluznico
2. s praskanjem narediti: izpraskati podpis v zid; prim. spraskati
Pravopis
izpráskati -am dov. -an -ana; izpráskanje (á) kaj iz česa ~ kamenčke iz zida; zdrav. ~ maternico; izpraskati kaj v kaj ~ napis v zid
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Sinonimni
kotalíti -ím nedov.
kaj premikati predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi; s takim premikanjem spravljati kam, od kod
SINONIMI:
trkljati1, valiti1, ekspr. kotalicati, ekspr. kotalikati, knj.izroč. kotaljati, nar. kotati, ekspr. kotljati, ekspr. kotrljati, nar. potakati, nar. takalikati, nar. takati, knj.izroč. takljati, nar. talikati, star. točiti2
Pravopis
kotrljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; kotrljánje; (-àt) (à ȃ) poud. |kotaliti, valiti|: ~ kamenčke po tleh
kotrljáti se -ám se (á ȃ) poud. |kotaliti se, valiti se|
kotrljáti se -ám se (á ȃ) poud. |kotaliti se, valiti se|
SSKJ²
luščíti in lúščiti -im nedov. (ī ú)
1. spravljati zrna iz luščine: luščiti fižol, grah; pren. preiskovalni sodnik že dve leti lušči resnico o umoru
// odstranjevati luščino: luščiti bučnice, sončnice / luščiti ječmen, riž / luščiti jajce lupiti
2. odstranjevati zrna s storža: luščiti koruzo
// v zvezi z iz spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri je, tiči: luščiti kamenčke iz zidu; pren. luščiti bistvo iz celote; publ. resnica se lušči iz posvečenih krogov
● ekspr. iz megle, mraka so se luščile hiše postajale vidne, se počasi prikazovale
3. odstranjevati v plasteh s površine: luščiti blato z zavore; z nožem je luščil skorjo z debla; barva avtomobila se lušči; s stene se lušči belež, omet
♦ les. s krožnim ali spiralnim tankim rezanjem hloda izdelovati furnir
1. spravljati zrna iz luščine: luščiti fižol, grah; pren. preiskovalni sodnik že dve leti lušči resnico o umoru
// odstranjevati luščino: luščiti bučnice, sončnice / luščiti ječmen, riž / luščiti jajce lupiti
2. odstranjevati zrna s storža: luščiti koruzo
// v zvezi z iz spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri je, tiči: luščiti kamenčke iz zidu; pren. luščiti bistvo iz celote; publ. resnica se lušči iz posvečenih krogov
● ekspr. iz megle, mraka so se luščile hiše postajale vidne, se počasi prikazovale
3. odstranjevati v plasteh s površine: luščiti blato z zavore; z nožem je luščil skorjo z debla; barva avtomobila se lušči; s stene se lušči belež, omet
♦ les. s krožnim ali spiralnim tankim rezanjem hloda izdelovati furnir
- luščíti se in lúščiti se navadno v zvezi s koža
izgubljati zgornje, zunanje plasti: koža se mu lušči / pog. hrbet se mu lušči koža na hrbtu
- luščèč -éča -e:
luščeče se stene
- lúščen -a -o:
luščeni furnir; luščeni oves
Pravopis
luščíti in lúščiti -im nedov. lúšči -te in -íte, -èč -éča; lúščil -íla, lúščit, lúščen -a; lúščenje; (lúščit) (í/ȋ/ú ú) kaj ~ fižol, grah; luščiti kaj iz česa ~ kamenčke iz zida
luščíti se in lúščiti se -im se (í/ȋ/ú ú) Belež, omet se ~i
luščíti se in lúščiti se -im se (í/ȋ/ú ú) Belež, omet se ~i
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
nabráti -bêrem dov., stil. naberó; nabrál (á é)
1. z rokami dati, spraviti kam več posameznih stvari: otrok je nabral kamenčke na kup; nabrati butaro dračja / nabrali so pet vreč krompirja
// s trganjem priti do določene količine česa: nabrati veliko grozdja, jagod; nabral je šopek planik; čez poletje si nabere zdravilnih zelišč / letos so čebele malo nabrale
2. biti uspešen
a) v prizadevanju, da pride kam določena količina česa: za ponesrečence so nabrali veliko denarja in oblek / nabral je precej pripovedk zbral
b) v pridobivanju koga za kako dejanje, dejavnost: za izvedbo svojega naklepa je nabral deset ljudi; za krvodajalsko akcijo so nabrali precej prostovoljcev / poverjenik nabere vsako leto nekaj novih naročnikov
3. narediti gube, navadno drobnejše: nabrati blago, zavese; na drobno nabrati / nabrati čelo v gube
● ustnice so se ji nabrale na jok dobile so take gube, poteze kot pri joku
4. spraviti, pritrditi drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na kaj, navadno na vrvico, žico: koralde si je na novo nabrala / nabrati gumbe na vrvico
1. z rokami dati, spraviti kam več posameznih stvari: otrok je nabral kamenčke na kup; nabrati butaro dračja / nabrali so pet vreč krompirja
// s trganjem priti do določene količine česa: nabrati veliko grozdja, jagod; nabral je šopek planik; čez poletje si nabere zdravilnih zelišč / letos so čebele malo nabrale
2. biti uspešen
a) v prizadevanju, da pride kam določena količina česa: za ponesrečence so nabrali veliko denarja in oblek / nabral je precej pripovedk zbral
b) v pridobivanju koga za kako dejanje, dejavnost: za izvedbo svojega naklepa je nabral deset ljudi; za krvodajalsko akcijo so nabrali precej prostovoljcev / poverjenik nabere vsako leto nekaj novih naročnikov
3. narediti gube, navadno drobnejše: nabrati blago, zavese; na drobno nabrati / nabrati čelo v gube
● ustnice so se ji nabrale na jok dobile so take gube, poteze kot pri joku
4. spraviti, pritrditi drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na kaj, navadno na vrvico, žico: koralde si je na novo nabrala / nabrati gumbe na vrvico
- nabráti se
priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: za jezom se ob deževju nabere polno vode; nabralo se je ljudi, da niso imeli kam sesti; v blagajni se je nabralo precej denarja / na šipi so se nabrale kapljice vode; pren., ekspr. v srcu se mu je nabrala grenkoba, jeza
● pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil; ekspr. spotoma se je nabrala novic jih je veliko slišala, izvedela; ekspr. takrat se je nabral strahu zelo ga je bilo strah
- nabráti si ekspr.
dobiti, pridobiti si: tam si je nabral veliko denarja; nabrati si izkušenj, znanja; v prvem polletju si je nabrala precej slabih ocen
● publ. zbor si je na turneji nabral lepih lovorik je imel velike uspehe; ekspr. na dopustu si je nabral novih moči se je odpočil, okrepil
- nabrán -a -o:
ves nabrani denar je zapravil; nabrani rokavi; sveže nabrane borovnice; nabrane zavese
Pravopis
napráskati -am dov. -an -ana; napráskanje (á; ȃ) kaj ~ kamenčke; poud.: ~ le malo denarja |dobiti, zbrati|; ~ besedilo |hitro, slabo napisati|
SSKJ²
SSKJ²
ruváti rújem tudi rúvati -am nedov., ruvál tudi rúval (á ú; ū)
1. s silo spravljati iz česa, navadno iz zemlje: vihar je ruval drevesa; buldožer ruje skale / ruvati kamenčke iz zidu; pren., ekspr. ruvati tuje besede iz jezika; ruval si je njeno podobo iz srca
2. z vlečenjem, potegovanjem spravljati kaj iz snovi, v kateri tiči; puliti: ruvati korenje, repo; ruvati si zobe / tolkel se je po prsih in si ruval lase se silovito potegoval zanje
3. knjiž. rovariti: ta človek ruje proti oblasti; ruvati zoper koga
● knjiž. bolečina, strah ruje v njem ga vznemirja, muči; ekspr. kar lase si je ruvala, ko je to izvedela zelo je bila žalostna, obupana
1. s silo spravljati iz česa, navadno iz zemlje: vihar je ruval drevesa; buldožer ruje skale / ruvati kamenčke iz zidu; pren., ekspr. ruvati tuje besede iz jezika; ruval si je njeno podobo iz srca
2. z vlečenjem, potegovanjem spravljati kaj iz snovi, v kateri tiči; puliti: ruvati korenje, repo; ruvati si zobe / tolkel se je po prsih in si ruval lase se silovito potegoval zanje
3. knjiž. rovariti: ta človek ruje proti oblasti; ruvati zoper koga
● knjiž. bolečina, strah ruje v njem ga vznemirja, muči; ekspr. kar lase si je ruvala, ko je to izvedela zelo je bila žalostna, obupana
- ruváti se, tudi rúvati se
z močnimi potegi, sunki prizadevati si obvladati nasprotnika, se mu iztrgati: pogosto sta se ruvala; za šalo se večkrat ruje z otroki / ruvala sta se za puško, pa je počilo / ekspr.: za malenkosti se ne bomo več ruvali prepirali; za to ozemlje sta se ruvali obe sosednji državi bojevali
Pravopis
skotrljáti -ám dov. skotrljánje; drugo gl. kotrljati (á ȃ) poud. |skotaliti, zvaliti|: kaj ~ kamenčke po tleh
skotrljáti se -ám se (á ȃ) poud. |skotaliti se, zvaliti se|: Jabolka so se skotrljala po bregu
skotrljáti se -ám se (á ȃ) poud. |skotaliti se, zvaliti se|: Jabolka so se skotrljala po bregu
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 27
Dostopnost