rôka Frazemi s sestavino rôka:
bíti čístih rôk, bíti désna rôka kóga, bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti na désno róko, bíti od rôk [kómu], bíti pri rôki, braníti se z rokámi in nogámi, čiste rôke, čístih rôk, dáti kómu oróžje v rôke, dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj, délati kàj z lévo rôko, désna rôka, désna rôka ne vé, káj déla léva, do komólcev krvávih rók, držáti rôke krížem, držáti rôke v žêpih, držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, držáti vsè v svôjih rôkah, dvígniti rôko náse, iméti číste rôke, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dvé lévi rôki, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti krváve rôke, iméti pólne rôke déla, iméti prôste rôke [pri čém], iméti sréčno rôko [pri čém], iméti škárje in plátno v rôkah, iméti umázane rôke, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, íti na rôke kómu, íti na róko kómu, íti z lévo rôko v désni žèp, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izbíti kómu oróžje iz rôk, iz drúge rôke, iz pŕve rôke, jemáti kàj z lévo rôko, kjér bóg rôko vèn molí, kot désna rôka, krêpko pljúniti v rôke, kupíti iz drúge rôke, kupíti iz pŕve rôke, léva rôka ne vé, kaj déla désna, lotévati se čésa z lévo rôko, lotíti se čésa z lévo rôko, mázati si rôke [s čím], méti si rôke, na désno róko, na lévo róko, na lévo róko omožêna, na róko se ženíti, na róko sta se vzéla, na róko živéti, naredíti kàj z lévo rôko, ne držáti rôk krížem, ne iméti čístih rôk, ne státi krížem rôk, ne umazáti si rôk s krvjó, odpráviti kóga z lévo rôko, opráti si rôke [kot Pilát], opráviti kàj z lévo rôko, ostáti čístih rôk, pásti v rôke pravíce, pljúniti v rôke, po pilátovsko si umíti rôke, polítika môčne rôke, položíti rôko náse, ponúditi kómu rôko, poročèn na lévo róko, poročíti se na lévo róko, postáti désna rôka kóga, postáti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráčka v rôkah kóga/čésa, poštêno pljúniti v rôke, premágati kóga z lévo rôko, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pripeljáti kóga v rôke pravíce, príti v rôke pravíce, privêsti kóga v rôke pravíce, prosíti za rôko kóga, rôka pravíce, rôka rôko umíva, umázati si rôke [s čím], umázati si rôke s krvjó, umíti so rôke [kot Pilát], upírati se z rokámi in nogámi, vládanje z želézno rôko, vládati z želézno rôko, vodíti kóga/kàj z želézno rôko, z lévo rôko, z rokámi in nogámi, z želézno rôko, zaprosíti za rôko kóga, zvéza na lévo rôko, živéti iz rôk v ústa, živéti na rôkah, življênje iz rôk v ústa
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
sénca Frazemi s sestavino sénca:
báti se lástne sénce, kàkor sénca, kot sénca, právda za ôslovo sénco, právdati se za ôslovo sénco, prepír za ôslovo sénco, prepírati se za ôslovo sénco, sledíti kómu kot sénca, sprémljati kóga kàkor sénca, sprémljati kóga kot sénca, ustrášiti se lástne sénce, v sénci smŕti, zasledováti kóga kot sénca, živéti v sénci [kóga/čésa]
báti se lástne sénce, kàkor sénca, kot sénca, právda za ôslovo sénco, právdati se za ôslovo sénco, prepír za ôslovo sénco, prepírati se za ôslovo sénco, sledíti kómu kot sénca, sprémljati kóga kàkor sénca, sprémljati kóga kot sénca, ustrášiti se lástne sénce, v sénci smŕti, zasledováti kóga kot sénca, živéti v sénci [kóga/čésa]
Celotno geslo
eSSKJ
skakáč skakáča samostalnik moškega spola [skakáč]
ETIMOLOGIJA: ↑skakati
- 1. žival, ki dobro skače
- 2. iz zoologije glodalec sivkaste ali rjavkaste barve z debelejšim repom in večjimi očmi, ki se premika s skakanjem po zadnjih nogah, po izvoru iz zahodne in osrednje Azije in Afrike; primerjaj lat. Gerbillinae
- 3. iz zoologije členonožec z dolgimi, naprej obrnjenimi nožicami na koncu zadka, s katerimi skače; primerjaj lat. Collembola
- 4. starinsko športnik, ki se ukvarja s skakanjem
- 5. pripadnik srednjeveške in zgodnjenovoveške verske ločine, ki med zamaknjenjem skače, pleše
- 6. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: konj
ETIMOLOGIJA: ↑skakati
Jezikovna
Sklicevanje v strokovnih besedilih – ženske avtorice in navedenke
Kako se opredeliti do sklicevanja na strokovno literaturo žensk, ko ob priimkih ni imen?
Primer iz diplomske naloge (po Brenk namesto po Kristini Brenk ali po Haramija namesto po Dragici Haramija): 2.1.1 Tipologija slikanic glede na oznake slikaniške knjižne zvrsti po Brenk in Grafenauerju (1978) 2.1.2 Tipologija slikanic glede na delež besedila in ilustracij po Haramija in Batič (2013) 2.1.3 Tipologija slikanic glede na ustvarjalni postopek po Kobe (1978)
Celotno geslo
Sprotni
Celotno geslo
Sprotni
Jezikovna
Spol in pregibanje majevskega mesta »Chichén Itzá«
Kako sklanjati ime mesta Chichén Itzá?
Recenzent naše revije pravi, da se mesto izgovarja z naglašenim a na koncu in da ga je po njegovem treba sklanjati po sistemu apartma, torej v Chichén Itzáju. Ob tem še argumentira, da se mu ne zdi prav, da se v primeru, če sklanjamo »Chichén Itze«, »Chichén Itzi« itd., poudarek prestavi na predzadnji zlog, to je po njegovem neprimerno in nepotrebno prirejanje (tako kot bi npr. sklanjali »Emila Zóle« in ne »Zolája«). Ne nazadnje, »Chichén Itzá« pomeni »Ob ustju vodnjaka (rodovine) Itzá«. »Itzá« je torej ime ljudstva ali roda in ga sklanjam »Itzáji«, »Itzájev« itd. Lektorica je opozorila na to, da je v Pravopisu v preglednici španskih pisav prav zapisano, da se pri ženskih samostalnikih z naglasom na končnem -a naglas premakne zlog naprej, navedene pa so Bogota, Parana, Panama (str. 161). Skratka, zanima me, kako bi vi sklanjali to mesto?
Jezikovna
Standardi navajanja virov in literature
Katerih standardov naj bi se držali pri citiranju in navajanju virov?
Prosim za primere.
Jezikovna
Stičnost številke in simbola: izražanje dimenzij
Pogosto se soočamo z dimenzijami produktov. Kakšna navedba je slovnično pravilna oz. sprejemljiva?
Npr.:
- 5x5 cm
- 5 x 5 cm
- 5cmx5cm
- 5 cm x 5 cm
Celotno geslo
Frazemi
svét Frazemi s sestavino svét:
bíti člôvek s téga svetá, bíti na kôncu svetá, bíti na ónem svétu, bíti s téga svetá, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, íti [túdi] na kônec svetá, na célem svétu, na vsè štíri straní svetá, nàjstaréjša obŕt [na svétu], ne bíti s téga svetá, nôvi svét, očí [vsèga] svetá, po célem svétu, pomágati kómu na svét, požvížgati se na vès svét, prijókati na svét, príti na svét, privékati na svét, správiti kóga na óni svét, správiti kóga na svét, správiti kóga s svetá, stàr kot svét, stári svét, stréha svetá, trétji svét, uglédati lúč svetá, v béli svét, za nìč na svétu, za vès svét, zaglédati lúč svetá
bíti člôvek s téga svetá, bíti na kôncu svetá, bíti na ónem svétu, bíti s téga svetá, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, íti [túdi] na kônec svetá, na célem svétu, na vsè štíri straní svetá, nàjstaréjša obŕt [na svétu], ne bíti s téga svetá, nôvi svét, očí [vsèga] svetá, po célem svétu, pomágati kómu na svét, požvížgati se na vès svét, prijókati na svét, príti na svét, privékati na svét, správiti kóga na óni svét, správiti kóga na svét, správiti kóga s svetá, stàr kot svét, stári svét, stréha svetá, trétji svét, uglédati lúč svetá, v béli svét, za nìč na svétu, za vès svét, zaglédati lúč svetá
Prekmurski
Prekmurski
štèrikòli štèrakòli štèrokòli ozir. zaim.
1. kateri koli: Sterikoli bode jo ete krüh KŠ 1754, 208; Sterikoli vadlüje, kaj je Jezus KŠ 1771, 733; Vſterokoli meſzto pa bodete notri sli KŠ 1771, 32; obládam vſze ono, ſterokoli bi mi bránilo KŠ 1754, 226; od vſzákſe márne rejcsi, ſterokoli bodo gucsali KŠ 1771, 40; ſterimkoli je pa zadr'zite KŠ 1754, 194; ſterekoli bodte ſtimali ſzpodobne po liſti KŠ 1771, 525
2. kar koli: Záto vſza, ſterakoli bodo vám pravili KŠ 1771, 75; nego, ſterakoli bode csinio KŠ 1771, 320
1. kateri koli: Sterikoli bode jo ete krüh KŠ 1754, 208; Sterikoli vadlüje, kaj je Jezus KŠ 1771, 733; Vſterokoli meſzto pa bodete notri sli KŠ 1771, 32; obládam vſze ono, ſterokoli bi mi bránilo KŠ 1754, 226; od vſzákſe márne rejcsi, ſterokoli bodo gucsali KŠ 1771, 40; ſterimkoli je pa zadr'zite KŠ 1754, 194; ſterekoli bodte ſtimali ſzpodobne po liſti KŠ 1771, 525
2. kar koli: Záto vſza, ſterakoli bodo vám pravili KŠ 1771, 75; nego, ſterakoli bode csinio KŠ 1771, 320
Prekmurski
štèrišté štèrašté štèrošté ozir. zaim. kateri koli: Vſzáki grejh, ſteroga ſté cslovik vcsini KŠ 1771, 501
Terminološka
Tekočinska biopsija
Zanima me najbolj ustrezen prevod angleškega termina, ki označuje pojem, ki se vedno bolj uveljavlja v onkologiji in tudi klinični praksi. Gre za angleški termin liquid biopsy . Pri klasični biopsiji se z iglo odvzame vzorec tkiva, pri tej vrsti biopsije pa se odvzame vzorec telesne tekočine, ki je običajno kri, lahko pa tudi urin, plodovnica, materino mleko, plevralni izliv, sinovialna tekočina, semenska tekočina itd. Skratka, katera koli telesna tekočina, čeprav je največkrat mišljena kri. V slovenskih besedilih se velikokrat pojavi termin tekoča biopsija , ki je po našem mnenju strokovno neustrezen, saj gre za odvzem tekočine, pojavlja pa se tudi termin biopsija telesnih tekočin . Trenutno pripravljamo strokovni članek v slovenskem jeziku na to temo in bi bili zelo hvaležni za vašo strokovno pomoč pri iskanju najbolj ustreznega prevoda.
Zanima me najbolj ustrezen prevod angleškega termina, ki označuje pojem, ki se vedno bolj uveljavlja v onkologiji in tudi klinični praksi. Gre za angleški termin liquid biopsy . Pri klasični biopsiji se z iglo odvzame vzorec tkiva, pri tej vrsti biopsije pa se odvzame vzorec telesne tekočine, ki je običajno kri, lahko pa tudi urin, plodovnica, materino mleko, plevralni izliv, sinovialna tekočina, semenska tekočina itd. Skratka, katera koli telesna tekočina, čeprav je največkrat mišljena kri. V slovenskih besedilih se velikokrat pojavi termin tekoča biopsija , ki je po našem mnenju strokovno neustrezen, saj gre za odvzem tekočine, pojavlja pa se tudi termin biopsija telesnih tekočin . Trenutno pripravljamo strokovni članek v slovenskem jeziku na to temo in bi bili zelo hvaležni za vašo strokovno pomoč pri iskanju najbolj ustreznega prevoda.
Celotno geslo
Frazemi
uhó Frazemi s sestavino uhó:
bíti nasmeján do ušés, bíti [šè] móker za ušési, bíti zaljúbljen do ušés [v kóga/kàj], [da] pri ušésih vèn gléda kómu, dêbel je za ušési, do ušés se je smejálo kómu, govoríti glúhim ušésom, iméti jíh [pólno] za ušési, iméti kosmáta ušésa, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, iméti oslôvska ušésa, iméti répo v ušésih, kàj gré v uhó, kàj gré v ušésa, naletéti na glúha ušésa, nasmeján do ušés, našpíčiti ušésa, navíjati kómu ušésa, navíti kómu ušésa, ne [môči] verjéti svôjim ušésom, oslôvska ušésa, píši me v uhó, pišmeúh, pišmevúh, pri ušésih kómu kàj vèn gléda, príti kómu na ušésa, príti skózi šivánkino uhó, répa ráste kómu v ušésih, sáma ušésa so kóga, sedéti na ušésih, smejáti se do ušés [kómu], sténe imájo ušésa, vléči na ušésa, z očmí in ušési, zaljúbiti se v kóga/kàj do ušés, zapisáti si kàj za uhó, zardéti do ušés, zardévati do ušés
bíti nasmeján do ušés, bíti [šè] móker za ušési, bíti zaljúbljen do ušés [v kóga/kàj], [da] pri ušésih vèn gléda kómu, dêbel je za ušési, do ušés se je smejálo kómu, govoríti glúhim ušésom, iméti jíh [pólno] za ušési, iméti kosmáta ušésa, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, iméti oslôvska ušésa, iméti répo v ušésih, kàj gré v uhó, kàj gré v ušésa, naletéti na glúha ušésa, nasmeján do ušés, našpíčiti ušésa, navíjati kómu ušésa, navíti kómu ušésa, ne [môči] verjéti svôjim ušésom, oslôvska ušésa, píši me v uhó, pišmeúh, pišmevúh, pri ušésih kómu kàj vèn gléda, príti kómu na ušésa, príti skózi šivánkino uhó, répa ráste kómu v ušésih, sáma ušésa so kóga, sedéti na ušésih, smejáti se do ušés [kómu], sténe imájo ušésa, vléči na ušésa, z očmí in ušési, zaljúbiti se v kóga/kàj do ušés, zapisáti si kàj za uhó, zardéti do ušés, zardévati do ušés
Terminološka
Varna obravnava
Zanima nas slovenski ustreznik za angleški pravni termin safe conduct . Safe conduct se sicer v dokumentih EU še ne pojavlja, je pa povezan s pojmom safe passage , ki se pojavlja v dokumentih v zvezi z vojno v Ukrajini, zaradi česar sta bila oba dodana v zbirko IATE . Safe conduct označuje postopek, s katerim je osebi dovoljeno vstopiti ali zapustiti ozemlje, nad katerim ima določena država jurisdikcijo, čeprav bi bila tej osebi sicer omejena svoboda. Poleg tega označuje tudi dokument, ki tej osebi takšno svobodo izrecno dovoljuje. Posvetovali smo se z Ministrstvom za zunanje zadeve RS, kjer za postopek predlagajo izraz zaščita , ki je uporabljen v nekaterih konvencijah, za dokument pa dovolilnica/prepustnica/certifikat (za vojno območje) . Ker se nam prvi izraz zdi precej splošen, čeprav je v kontekstu določbe v konvencijah razumljiv, hkrati pa izraz za dokument, ki to zaščito podeljuje, ne vsebuje izraza zaščita , prosimo za vaše mnenje. Termin je omenjen v Slovenskem diplomatskem pojmovniku , vendar samo v francoski različici sauf-conduit in s slovensko razlago. Evroterm predlaga opisno možnost omogočanje varnega spremljanja oseb z neugotovljenim državljanstvom .
Zanima nas slovenski ustreznik za angleški pravni termin safe conduct . Safe conduct se sicer v dokumentih EU še ne pojavlja, je pa povezan s pojmom safe passage , ki se pojavlja v dokumentih v zvezi z vojno v Ukrajini, zaradi česar sta bila oba dodana v zbirko IATE . Safe conduct označuje postopek, s katerim je osebi dovoljeno vstopiti ali zapustiti ozemlje, nad katerim ima določena država jurisdikcijo, čeprav bi bila tej osebi sicer omejena svoboda. Poleg tega označuje tudi dokument, ki tej osebi takšno svobodo izrecno dovoljuje. Posvetovali smo se z Ministrstvom za zunanje zadeve RS, kjer za postopek predlagajo izraz zaščita , ki je uporabljen v nekaterih konvencijah, za dokument pa dovolilnica/prepustnica/certifikat (za vojno območje) . Ker se nam prvi izraz zdi precej splošen, čeprav je v kontekstu določbe v konvencijah razumljiv, hkrati pa izraz za dokument, ki to zaščito podeljuje, ne vsebuje izraza zaščita , prosimo za vaše mnenje. Termin je omenjen v Slovenskem diplomatskem pojmovniku , vendar samo v francoski različici sauf-conduit in s slovensko razlago. Evroterm predlaga opisno možnost omogočanje varnega spremljanja oseb z neugotovljenim državljanstvom .
Jezikovna
Velika začetnica: »YouTube«
Ali bi se moralo v stavku globoko v zajčji luknji youtubaYoutube pisati z veliko začetnico?
Celotno geslo
Frazemi
vôda Frazemi s sestavino vôda:
báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izogibati se kóga/čésa kot hudíč žégnane vode, kàj ne píje vôde, kalíti vôdo [kómu], kot ôgenj in vôda, kot puščáva vôde, kot ríba v vôdi, krí ni vôda, napeljáti vôdo na svój mlín, ne kròp ne vôda, nosíti vôdo v Sávo, ob krúhu in vôdi, obrníti vôdo na svój mlín, pásti v vôdo, peljáti kóga žéjnega čez vôdo, píti víno kot vôdo, plávati kot ríba [v vôdi], počútiti se kot ríba v vôdi, postíti se ob krúhu in vôdi, potrebováti kàj kot Sahára vôdo, potrebováti kàj kot puščáva vôdo, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, precéj vôde bo šè pretêklo, precéj vôde je [žé] pretêklo, prepeljáti kóga žéjnega čez vódo, ráca na vôdi, raztápljati se kot sládkor v vôdi, [sàj] ne gorí vôda, skalíti vôdo [kómu], skočíti v vôdo, speljáti vôdo na svój mlín, speljeváti vôdo na svój mlín, [tám] za devêtimi gorámi [in vodámi], tíha vôda, topíti se kot sládkor v vôdi, trésti se kot šíba [na vôdi], utopíti kóga v žlíci vôde, [vèndar] ne gorí vôda, vihár v kozárcu vôde, vôda na mlín kóga, vôda têče kómu v gŕlo, v rešêtu vôdo nosíti, z rešêtom vôdo nosíti, z rešêtom vôdo zajémati, zaíti v nevárne vôde, zdràv kot ríba [v vôdi], znájti se kot ríba v vôdi, znájti se v nevárnih vôdah, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi
báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izogibati se kóga/čésa kot hudíč žégnane vode, kàj ne píje vôde, kalíti vôdo [kómu], kot ôgenj in vôda, kot puščáva vôde, kot ríba v vôdi, krí ni vôda, napeljáti vôdo na svój mlín, ne kròp ne vôda, nosíti vôdo v Sávo, ob krúhu in vôdi, obrníti vôdo na svój mlín, pásti v vôdo, peljáti kóga žéjnega čez vôdo, píti víno kot vôdo, plávati kot ríba [v vôdi], počútiti se kot ríba v vôdi, postíti se ob krúhu in vôdi, potrebováti kàj kot Sahára vôdo, potrebováti kàj kot puščáva vôdo, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, precéj vôde bo šè pretêklo, precéj vôde je [žé] pretêklo, prepeljáti kóga žéjnega čez vódo, ráca na vôdi, raztápljati se kot sládkor v vôdi, [sàj] ne gorí vôda, skalíti vôdo [kómu], skočíti v vôdo, speljáti vôdo na svój mlín, speljeváti vôdo na svój mlín, [tám] za devêtimi gorámi [in vodámi], tíha vôda, topíti se kot sládkor v vôdi, trésti se kot šíba [na vôdi], utopíti kóga v žlíci vôde, [vèndar] ne gorí vôda, vihár v kozárcu vôde, vôda na mlín kóga, vôda têče kómu v gŕlo, v rešêtu vôdo nosíti, z rešêtom vôdo nosíti, z rešêtom vôdo zajémati, zaíti v nevárne vôde, zdràv kot ríba [v vôdi], znájti se kot ríba v vôdi, znájti se v nevárnih vôdah, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi
SSKJ²
vŕsten1 -tna -o prid. (ȓ)
1. nanašajoč se na vrsto:
a) vrstna konca / vrstni grobovi; vrstna hiša vsaka od več enakih enodružinskih hiš, ki se držijo druga druge
b) vrstni razmik
c) vrstne posebnosti, razlike / rodovno in vrstno ime rastline
č) vrstni koli na ruskih cestah
2. v zvezi vrstni red kar je določeno s sledenjem oseb, stvari, dejstev v času ali prostoru: ugotoviti vrstni red dogodkov; spremeniti vrstni red posevkov; tekmovalci so nastopali v sledečem vrstnem redu / posaditi jablane in hruške v določenem vrstnem redu; označiti vrstni red sedežev / abecedni vrstni red
// medsebojni položaj več oseb, stvari, določen s stopnjo česa: vrstni red držav izvoznic nafte; vrstni red učencev glede na uspeh
♦ filoz. vrstni pojem pojem, ki se nanaša na ožje določeno vrsto predmetov z enakimi lastnostmi; fiz. vrstno število število, ki določa položaj elementa v periodičnem sistemu; geogr. vrstna vas vas, v kateri so hiše razporejene druga poleg druge v eni smeri; jezikosl. vrstno ime občno ime; vrstni pridevnik; strojn. vrstni motor motor, pri katerem so valji razporejeni v vrsti
1. nanašajoč se na vrsto:
a) vrstna konca / vrstni grobovi; vrstna hiša vsaka od več enakih enodružinskih hiš, ki se držijo druga druge
b) vrstni razmik
c) vrstne posebnosti, razlike / rodovno in vrstno ime rastline
č) vrstni koli na ruskih cestah
2. v zvezi vrstni red kar je določeno s sledenjem oseb, stvari, dejstev v času ali prostoru: ugotoviti vrstni red dogodkov; spremeniti vrstni red posevkov; tekmovalci so nastopali v sledečem vrstnem redu / posaditi jablane in hruške v določenem vrstnem redu; označiti vrstni red sedežev / abecedni vrstni red
// medsebojni položaj več oseb, stvari, določen s stopnjo česa: vrstni red držav izvoznic nafte; vrstni red učencev glede na uspeh
♦ filoz. vrstni pojem pojem, ki se nanaša na ožje določeno vrsto predmetov z enakimi lastnostmi; fiz. vrstno število število, ki določa položaj elementa v periodičnem sistemu; geogr. vrstna vas vas, v kateri so hiše razporejene druga poleg druge v eni smeri; jezikosl. vrstno ime občno ime; vrstni pridevnik; strojn. vrstni motor motor, pri katerem so valji razporejeni v vrsti
- vŕstno prisl.:
vrstno enake stvari
Jezikovna
»Vsak dan« ali »vsakdan« v zvezi s pridevnikom
Pozdravljeni, zanima me ali je slovnično pravilno in smiselno uporabljati pridevnik pred besedno zvezo vsak dan, npr. osupljiv vsak dan, ali bi bilo pravilno osupljiv vsakdan. Hvala za odgovor.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 126
Dostopnost