Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
boleti nedov., F16, capite laborare, glava boly; cardiacus, kateriga per ſerzi vjeda, griẛe, ali boly; crapulatus, pyan, oſhumlán, rauſhaſt, de glava inu ẛhelodiz boly; diarrhaea, -ae, dertjy, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more ṡaderṡhati; dolere, tudi boléti, terpéti, ṡhalovati, ſe ṡgrévati; dolet, boly, ſe ṡgréva; dolet â ſole caput, od ſonza glava boly; hemicranicus, -ni, kateriga glava li na eni ſtrani boly; lienosus, -a, -um, kateriga ſliṡena boly; neuricus, -a, -um, kateriga glidi bolè, prity, ali potogram ima; obgannire, oblajati, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa bolè; odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan, kadar eniga sobè bolè; oedoma, oteklúſt vodena, katera ne boly, pres beteṡha; ogganio, vel obgannio, -re, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa bolè; profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly; vinum doloriferum, vinu glavobolnu, od kateriga glava boly
Vorenc
laskatati se nedov., F19, affulgere, ſe laskatati, ſvétiti, ſvitléti; confulgere, ſe laṡkatati; coruscare, bliṡkati, ſe laṡkatati, bleszhiti, bléṡzhiti; effulgere, ſe laṡkatati, bliṡkati; fulgere, ſe laskatati; intermicare, ſe poleg laṡkatati; lucet, ſe ſveiti, ſe laṡkazhe; micare, ſe laṡkatati, magatati, ſe ſvitléti; pellucere, vel perlucere, ſveititi ſe ṡkuṡi, ſe ṡkuṡi laṡkatati; perlucere, poſveititi, ṡkuṡi ſveititi, ali ſe laṡkatati; phalangium, -gÿ, vel stellio, mazharól, kateriga pike ſe laṡkazheo; praefulgere, ſylnu ſe laṡkatati, cilú mozhnú ſe ſvitleiti; praeradiare, ſe prebleiṡzhiti, preṡyati, ſe ſylnu laṡkatati; refulgere, ſe ſylnu laṡkatati, ali ſveititi; rutilare, ſe laṡkatati kakòr ṡlatú; scintillare, ſe laṡkatati, yṡkre kreſſati; stellio, -onis, mazharól, kateriga pike ſe laṡkazhejo; supermicare, ſe ſylnu laṡkatati; taratantara, tudi en pikaſti kuſher, kateriga pike ſe laṡkazhejo
Vorenc
oben zaim., F29, atrophus, katerimu obena jéd nyzh ne nuza; avius locus, kir nei obeniga poota; frigidus homo, en zhlovik, kateri néma k'obeni rizhi luſhta; illaetabilis, nereṡveſſelen, preṡ veſſelja, de obenimu ne dá veſſelja; inausus, -a, -um, kateriga ſe nei ſmel ſhe nikuli oben podſtopiti, ſturiti; intemperatus, -a, -um, pres vſe mère, kateri ne more obene maſſe imèti; intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy néma; neutralis, -le, kateri nei na obeno ſtrán; non extat alius, nei obeniga druṡiga; nullibi, nigdèr, v'obenim kraju; placatè, krotku, tihu, pres obeniga ſerda; ullus, -a, -um, oben; prim. obeden
Vorenc
pika ž, F6, fabae hilum, tá zherna pika na bobu; hilum, -li, tá zherna pika na bobi; phalangium, -gÿ, vel stellio, mazharól, kateriga pike ſe laṡkazheo; porphyrites, -tis, en ardèzh marbel kamen s'beilimi pikami; stellio, -onis, mazharól, kateriga pike ſe laṡkazhejo; taratantara, tudi en pikaſti kuſher, kateriga pike ſe laṡkazhejo
Vorenc
ror m, F20, aquagium, vodeni ror; aquae ductus, vodeni ror; arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ẛapa grè k'pluzham ſkusi golt; arundo, terſt, mezhizhje, ror, ſhiba, ſterniſhe; canalis, en graben zheṡ ror; canna, en ror, paliza s'terſtja, terſt; colimbus, vodeni rori; fistula, tá ror v'garli, ṡkuṡi kateriga ſe diha; fistula, -ae, en ror, ena piṡzhal; hydraulus, hydrauli, vodeni rori, ali ṡhleibi, po katerih voda tezhe; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; papilla, -ae, tudi ... ror is kateriga voda iṡkaka; sacra fistula, harbtiṡzha ror kir je muṡig; siphon, -nis, ena zeu, ali ror, po katerim voda tezhe; siringa, -ae, ena zeu, ali ror; stomachus, tudi tá ror, ali goltaniz, po katerim te ṡhpiṡhe v'ṡhelodiz gredó; stylobata, -ae, tudi en liſſen ror, po katerim voda tezhe; theca pennaria, ror ṡa pèrje k'piſſanîu; trachea, vel trachia, te noſne luknîe ṡa dihanîe, ali ta goltaniz, ali ror ṡkuṡi kateriga ſe diha; tubus, -bi, zéu, ali ror ſtudenzhni
Vorenc
*morati nedov., F9, debeo servire, morem ſlushiti; decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe more dajati; oportet, je potréba, ſe ſpodobi, ſe more ſturiti; orandus, -a, -um, kateriga imamo, ali ſe more moliti; organa pneumatica, orgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe more pihati s'vétrom teh méhou; pavendus, -a, -um, kateriga ſe moremo bati, ſtraſhán, groṡovit; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio[!], inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal; succusivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati
Vorenc
apoteka ž, F6, ichryorolla, -ae, viṡine mihúr, v'opoteki ſe imenuje uſtni lym; lada, -ae, enu driveſce v'ṡhpanji, od kateriga ṡhofft ſe v'opotekah imenuje ladanum; mithridaticum, -ci, vel mithridatum, triák s'opotèke; myrobolanum, -ni, je en ṡhelod is ṡamurṡke deṡhele, is kateriga ſe ṡhla[h]tne ṡhalbe v'opotékah delajo; myropolium, -lÿ, tú meiſtu, ali apoteka, kir takeſhno ṡhalbo predajajo; oxymeli, vel oxymel, -lis, enu ſiruperanîe v'opotéki s'medà, s'jeſſiha, inu s'vodè kuhanu
Vorenc
dihati nedov., F12, afflare, na eniga dihati, pihati; anhelo, -are, hitru dihati, hitéti, ſopihati, ſopéti; ducere spiritum, dihati; dyspnaea, teſnoba v'perſih, neduha, kir eden teṡhku diha; dyspnoicus, -a, -um, tá kateri teṡhku diha, neduſhliviz; fistula, -ae, en ror, ena piṡzhal, tá ror v'garli ṡkuṡi kateriga ſe diha; halare, dihati, dahniti; interspirare, v'meis dihati, ali ṡkuṡi kai luft iméti; orthopnoicus, -ci, kateri teṡhku diha, naduſhliviz; spirare, dihati, puhati; suspiriosus, -a, -um, naduſhliu, kateri teṡhku diha, ṡdihajózhi; trachea, vel trachia, ta goltaniz, ali ror ṡkuṡi kateriga ſe diha
Vorenc
dreti3 nedov., F2, iliaca paſsio, dertje, klanîe po zhrévah, kateriga po zhrévih dere, inu vjeida; iliosus, -a, -um, kateriga po zhrévah dere
Vorenc
drevesce s, F9, arbuscula, drivesze; cyprus, -pri, g:fae: tudi enu diſhezhe drivèṡze v'Cypri deṡheli; juniperus, brinîovu driveṡze; lada, -ae, enu driveſce v'ṡhpanji, od kateriga ṡhofft ſe v'opotekah imenuje, ladanum; libanotis, -tis, vel dis, roṡhmaryn, lubeṡniviga duhá roṡhe, kateriga driveṡze je vſelei ṡelenu; nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu, ima perje kakòr mandelni; papyraceus, -a, -um, tú kar je is takega drivesza ſturjenu, popyrnaſt; scammonia, -ae, vel scammonium, -nÿ, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, ali driveṡze, eniga teṡhkiga ṡhmaha; tragacantha, enu ternaſtu driveṡze v'neṡnanih deṡhelah
Vorenc
mačarol m, F3, phalangium, -gÿ, vel stellio, mazharól, kateriga pike ſe laṡkazheo; salamandara, -ae, en mazharól, kateri v'ognî ṡhivy; stellio, -onis, mazharól, kateriga pike ſe laṡkazhejo
Vorenc
mastik m, F2, cynus, -ni, idem ac cantiscus, enu drivú, od kateriga maſtik pride: kateriga ſe maſtik kakòr ſmola darṡhy. Dan:13
Vorenc
močno prisl., F91, adamare, perlubiti, mozhnu lubiti; admodum, ſylnu, mozhnu, ẛkorai, ṡadoſti, vezhkrat; degrandinat, tozha mozhnu grè; efficaciter, kraftnu, mozhnu; fortiter, mozhnú, junazhku, jaku; perfortiter, cilú mozhnú, ſylnu jaku, cilú junazhku; perolere, ſylnu mozhnú diſhati; stringere, v'kúp ſtiſniti, mozhnu ṡavèṡati; valenter, ſylnu mozhnu
- moèenejše , scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga ſe veſlu obrazha, ali pervèṡhe, de mozhrnéſhi [mozhenéſhi], inu ṡveiſtiſhe veſlajo, veſſelnik
Vorenc
napovedati se dov., intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy néma
Vorenc
neutolažljiv prid., F3, implacabilis, -e, nevtolaṡhliu; inexorabilis, -le, neſproſhliu, kateriga nei mogozhe ſproſſiti, nevtolaṡhliu; inexpiabilis, -le, kar ſe ne more odpuſtiti, nevtolaṡhliu, kateriga madeṡh vſelei oſtane
Vorenc
nihče zaim., F4, adagia sunt: Nikomer h'dopadanîu, ali k'ẛhalimu, mèro inu ordungo dajati; intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy néma; nemo, oben, obeden, nyhzhe; nulli, nikómer
Vorenc
nimam nedov., F21, adespotus, -ti, en ſhterzar, kateri nema obeniga goſpuda, moiſtra, ſlushè; bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma; desperans, kateri néma obeniga vupanîa; disparanimorum, ne enák, kateri néma te pameti kakòr tá drugi; diſsonus, -a, -um, kar néma prave viṡhe, ſhtime, ali glaſſú, neṡglihliu; exorbatus, -a, -um, kateri néma vezh ſtariſhih; exors, -tis, pres, kateri nyzh néma; frigidus homo, en zhlovik, kateri néma k'obeni rizhi luſhta; fucus, -ci, zhermèl, kir nema ṡhela; intemperia, -arum, tú klanîe na veiſti, de eden néma obeniga pokoja; intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhi néma; obstipatus, -a, -um, ṡapert, kateri ſtola néma; proletarÿ, vbogi ludè, kateri nyzh némajo, kakòr doſti otrúk; unigenitus, -ti, edinurojen, edini ſyn, kateri néma brata niti ſeſtre; vacans, -tis, klateṡh, kateri néma nyzh k'delli, nedélovin
Vorenc
testament m, F16, abintestato, pres teſtamenta; agnasci, ſe roditi po ſturjenim teſtamenti, ali po ſhaffingi ſvoiga ozheta; codicillus, enu perpiſſanîe v'buque, ali v'teſtament, lyſtek; executores testamenti, reṡglihavzi teſtamenta; intestabilis, -le, kateri je neperpraven h'ſturjenîu teſtamenta, ali h'dajanîu prizhe; intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy néma; legatarius, -a, -um, tá katerimu je kai v'teſtamentu ṡaſhaffanu; subjector testamentorum, kateri en fólsh teſtament, ali ſhaft podverṡhe, ali naprei parneſſe; testamento relinquere, v'teſtamenti, ali s'teſtamentam ṡaſhaffati; testamentum, ſhafft, ṡaſhaffanîe, porozhenîe, teſtament, ṡaveṡa; testamentum cancellatum, teſtament v'katerim je kai ṡbriſſanu; testamentum nuncupare, imenovati teſtament; testatò, s'teſtamentom, ali v'prizho teh prizh; testari, prizhati, ṡprizhati, teſtament délati
Vorenc
ujedati nedov., F3, cardiacus, kateriga per ſerzi vjeda, griẛe, ali boly; iliaca paſsio, dertje, klanîe po zhrévah, kateriga po zhrevih dere, inu vjeida; mordere, vgriṡniti, vjeiſti, vjeidati; prim. v'jedati
Vorenc
umreti dov., F33, decedere de vita, vmréti; denasci, vmréti; dolore est enectus, je od ṡhaloſti vmerl; expirare, vmreiti, dúh gori dati; fungi vita, vmréti; immori studÿs, nad ſhtuderanîam vmréti, ſe cilú ſylnu fliſſati; intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy néma; mori, vmréti; morticinus, -a, -um, kateri od ſam ſebe vmerje; reddere animam, vmréti; statum est semel mori, je poſtavlenu, ali ṡklenîenu enkrat vmréti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 9
- Naslednja »
Število zadetkov: 176
Dostopnost