Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
osad m, F6, acalánthis, -dis, oſſád, ali szhetize, kateriga ẛarnîe ṡhtiglizi radi jedó; acorna, -ae, vel acarna, -ae, enu ẛheliszhe, kakòr oſſád, ali cordabenedicta; cordabenedicta, ali oſſád, acorna; dipsacum, -ci, te velike szetize[!], oſſád, ſhtiglizi radi na taiſti ſeidajo; scolymos, ena ſorta oſſada, kateri ſe imenuje miniṡhka glava, kadar ſe pavoliza odpihne, laṡhki oſſad, v'deṡheli naſhi ga je doſti
Vorenc
otok2 m, F11, insula, -ae, ottok, enu meiſtu deṡhele na ſrédi vodè; insulanus, -a, -um, is ottoka; insularius, -ji, eden poſtavlen zhes jetnike, kateri ſo ſe iméli v'ottoke poſhilati; insularis, -re, kar k'enimu ottoku sliſhi, ali v'enim ottoku prebiva; mare mediteraneum, tú ſrédnu morjè, morjè v'katerim je doſti ottokou, ali polovizo ſuhiga [str. 132b ]; mare mediteranium, morje, v'katerim je doſti otokou, ali polovizo ſuhiga [str. 134a ]; parius, ta marmor kamen is tega otoka Pario. 1.Par:29; peninsula, -ae, ena deṡhela, ali enu meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji, ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy, de ſe ne more rezhi otok, na polovizo otok, pul otoka
Vorenc
ozreti se dov., F4, converti, ſe oṡréti; despectus, -a, -um, ferrahtan, na kateriga ſe oben ne oṡre; levare in circuitu oculos, okuli ſe oṡréti; respicere, ſe oṡreiti, ſe oṡirati, naṡai gledati
Vorenc
pasji prid., F23, appetentia canina, paſja poṡhreſhnoſt; canaria lappa, paſja trava; canicida, kateri pſsa vbye, paſji rabeln; canarius, caninus, paſji; caniculares, paſji dnevi; caninus, paſji; cistus, paſja roṡha; conyza, -ae, sive publicaria, paſje okú, letega ẛeliṡzha ſo ſhtiri ſorte, bolhè, inu ſtinize mory; cumilago, ṡeliṡzhe, ali paſje okú, od kateriga muhe zerkajo, erdrèſſen; cynifex, ena paſja muha; cynocephalia, -ae, enu ṡeliṡzhe, kakòr ena paſja glava; cynogloſsos, vel cynogloſsa, bodezhi paſji jeṡik, ṡeliṡzhe; cynosorchis, podleiſſek, ali paſja jaiza, ṡeliṡzhe vezh ſort; dies caniculares, paſji dnèvi; etesiae, vétri v'paſjih dnèvih; latratus, -us, tu paſje lajanîe; millum, -li, vel millus, -li, tá jermen, ali pas pſam na vrati, paſje ogerlu; parra, -ae, ena tyza, katera ſe vſelei ob paſjih dnèvih ṡkrÿe; ricinus, -ni, en kloṡh, paſja vuṡh; rostrum canum, paſji gobiz; sirius, -rÿ, paſja ṡvéṡda; solanum, -ni, nozhna ſénza: paſje jagode, ṡeliṡzhe; trychnon, quae et strychnon, paſje jagode, ṡeliṡzhe
Vorenc
peharec m, F10, acetabulum, -li, -la, poſſoda, ali ṡklédiza ẛa jeſſih, poldrugi peharz, ali jeſſih; actabulum, -li, puldrugi peháriz; caliculatim, po glaṡhiku, po peharzu; caliculus, en pehariz; cuculus, kucoviza, pehariz; modiolus, -li, en maihin pehariz; pilarius, -rÿ, en kaukler, kateri s'kuglizami, inu s'peharzam ygrá; pocillum, -li, pehariz, ena maihina poſſodiza k'pytjú; pyrgus, -gi, en maihin leſſen pehariz sa burfle ſtreſſati inu ṡmeiſhati, is kateriga ſe ti burfli vunkai verṡhejo na miṡo; sextarius, -rÿ, en maſſilz, ali 12. peharzeu: en polizh
Vorenc
pes m, F19, anubis, pes; canis, pès, pſiza; catenarius, en peṡ na ketinah ẛa varovanîe; extrarius canis, en neṡnan pes; latrare, lajati kakòr pſy; latratus, -a, -um, na kateriga psy lajajo; rivalis, -lis, raven lubi, dvá pṡá ṡa eno kuſt; ululatus, -tus, tulenîe, klagovanîe, pſou ṡavianîe; venaticus canis, pes ṡa lou
Vorenc
pika ž, F6, fabae hilum, tá zherna pika na bobu; hilum, -li, tá zherna pika na bobi; phalangium, -gÿ, vel stellio, mazharól, kateriga pike ſe laṡkazheo; porphyrites, -tis, en ardèzh marbel kamen s'beilimi pikami; stellio, -onis, mazharól, kateriga pike ſe laṡkazhejo; taratantara, tudi en pikaſti kuſher, kateriga pike ſe laṡkazhejo
Vorenc
pikast prid., F7, apiatus, -a, -um, pikaſt; cenchris, -dis, tudi ena pikaſta kazha; lacunosus, -a, -um, jamizhkaſt, pikaſt; litus, -a, -um, namaṡán, ṡbriſſan, pikaſt, omadeṡhen; pardus, -di, ena ſorta riſſa, vſa pikaſta. Cant:4; stellio, -onis, [tudi] en pikaſti ṡemelṡki paik; taratantara, tudi en pikaſti kuſher, kateriga pike ſe laṡkazhejo
Vorenc
piti nedov., F35, appotus, -a, -um, pyan, kir doſti je pÿl, napojen, dobru je pyl; bibere, pyti; combibere, ṡkupai s'enim pyti; diatretum, -ti, ena glava is katere ſe pye; interbibere, cilú vunkai popyti, ali v'meiṡ pyti; merobibus, -a, -um, kateri zhiſtu vinu pres vodé pye; papilla, -ae, tudi en rorik per vodeni poſſodi, ṡkuṡi kateriga ſe pye; potare, pyti, napoiti, pyanzhovati; rarus in potu, kateri malukadai pye; superbibere, verhu pyti, ṡa enim pyti
Vorenc
plašč m, F15, bracca, -ae, farèṡha, plaszh; chlamys, plaṡzh, mantèn; cyclas, -dis, en dolg ṡhenski pláṡzh; expalliare, plaṡzh, ali gvánt od ſebe vrézhi, djati; gausapatus, -ti, ena kozaſta ſuknîa, ali oblazhilu, ali pláṡzh; laena, -ae, nékadanî na voiṡki pláṡzh, kateriga ſo ty bogovzi noſſili, en ṡgurni gvant, en ziganṡki plaṡzh, en Harvaṡhki manten; maentelum, -li, en pláṡzh; palla, -ae, ena ṡhenṡka ſuknîa, plaṡzh, ali ſhavba; palliatus, -a, -um, s'enim dolṡim plaṡzham ogernîen; palligatus, -a, -um, palliolatus, -a, -um, s'plaṡzhom ogarnîen; pallium, -lÿ, plaṡzh; penula, -ae, en pláṡzh ṡa deṡh, ali ṡa hudu vremè; penulatus, -a, -um, s'plaṡzham ogarnîen, ali oblézhen; sagum, -gi, s'klabuzhine plaṡzh
Vorenc
pobit del., F4, caesus, -a, -um, pobyt, vbyt, vmorjen; subluridus, -a, -um, podzhernîen, ali pobyt, de ima plave ṡhlake; succenturiare, tá praṡna meiſta dopolniti, eniga ṡholnerṡkiga kardela, teh pobytih ṡholnerjou ſhtivenîe nameſtiti; triumphatus, -a, -um, od kateriga ſe je veſſelu pranganîe derṡhalu, de je bil na voiṡki pobyt, inu premoṡhen
Vorenc
poginiti dov., F13, adagia sunt: kateri nevarnoſt lubi, ta v'ny pogine; buphonum, enu ẛeliṡzhe od kateriga volli poginejo; crepare, pokati, ṡhkripati, ṡhkerniti, zerkniti, poginiti, reſpozhiti; deperire, cilú poginiti; deperiturus, -a, -um, kar ima poginiti; disperire, k'nizhemer perpraviti, poginiti; interire, poginiti, vmréti, zerkniti; obÿcere se periculo, ſe v'nevarnoſt podati, s'ſvojo volo poginiti; peoplos, lotri, kateri poginejo od velikiga kurbanîa; perire, poginiti, konez vṡèti [str. 158b ]; perire, pogubiti, poginiti [str. 159b ]; tabifica vis, múzh ṡa ſagniti, inu poginiti; vopiscus, -ci, en dvoizhiz, kateri v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni porod pogine
Vorenc
Vorenc
potreba1 ž, F22, adagia sunt: Potréba je taku mozhna, de vſaku ẛheléẛu ẛlomi; egestas, -tis, pomankanîe, vbuſhtvu, potréba, ſromaẛhtvu; indigere, potrébuvati, potrébo imeti; laborare, déllati, ſe mujati, bolán biti, tarpéti, potrébo imeti; neceſsitas, potrébnoſt, potréba, syla, nuja; oportet, je potréba, ſe ſpodobi, ſe more ſturiti; penus, -ni, vel penus, -us, vel penus, -oris, preṡkerblenîe ṡa hiſhno potrébo; procuratrix, -cis, katera preṡkarby kar je potréba; timendus, -a, -um, kateriga ſe je potréba bati
Vorenc
potreben prid., F20, attinet, antizhe, angrè, anṡedene, tú je potrebnu, tú ſluṡhi; egens, egenus, -a, -um, potrében; expiabile bellum, ena potrébna voiṡka; indigens, potrében; indiguus, -a, -um, vbóg, potrében ṡromák; inops, -pis, vbóg, potrében, kateri nyzh néma, ſromák, vbuṡhiz; mendosus, -a, -um, polhen falenîa, potreben poprave; miserabundus, -a, -um, zhes kateriga ſe je potrébnu vſmiliti; neceſsariò, neceſsariè, ṡa potrébe volo, potrébnu; neceſsarius, -a, -um, potrében; neceſse, neceſsum, neceſsarium, potrébnu; operae pretium, muje vrednu, pridnu, nuznu, potrébnu; perneceſsarius, -a, -um, cilú potrébin; peropus est, je cilú potrébnu; plorabunda bella, voiṡke ṡa katere je potrébnu jokati; requisita naturae, te potrébne rizhy. Deut:23; requisitum, -ti, tú kar je k'eni reizhi potrébnu; succisivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tempus succisivum, od potrébniga opravila vtergani zhas, ravenzhas
Vorenc
pranganje s, triumphatus, -a, -um, od kateriga ſe je veſſelu pranganîe derṡhalu, de je bil na voiṡki pobyt, inu premoṡhen
Vorenc
Vorenc
premožen del., F6, â Scipione victus sum, jeſt ſim ṡkusi Scipiona premoẛhen; convictus, -a, -um, previṡhan, premoṡhen; devictus, -a, -um, premoṡhen; evictus, -a, -um, premoṡhen, premagan; superatus, -a, -um, premoṡhen, premoren, obladan; triumphatus, -a, -um, od kateriga ſe je veſſelu pranganîe derṡhalu, de je bil na voiṡki pobyt, inu premoṡhen
Vorenc
prepad m, F6, abyſsus, -si, prepad, bresdan, greſnu, globozhina, pres dná, presdnu; amello, en pregloboki prepad; baratrum, enu veliku globoku meistu, ali jama, en globoki prepod, is kateriga ſe ne more vunkai priti; chaos, tudi prepod; chasma, ẛemle reſpoka, inu prepod; labes, -bis, en prepad, ena velika vpadezha jama te ṡemle: tudi en madeṡh, oskrunenîe
Vorenc
prijeti se dov., F5, haerere, viſſeti, obviſſéti, obtizhati, ſe prieti, ali derṡhati; inhaerere, inhaerescere, obtezhati, obviſſeti, ſe prieti, ali darṡhati; morbus contagiosus, boléṡan, katera ſe rada eniga druṡiga prime, ali popade; murex, -cis, en ſuſebni morṡki pouṡh, kateri ſe tudi ṡhkarlát imenuje, od kateriga kryi ṡhkarlatova farba ſe prime; philanthropos, ena ſorta repizhja, ali ripja, kateri ſe gvanta prime, ṡeliṡzhe s'velikim ſhirokim perjam
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- ...
- 32
- Naslednja »
Število zadetkov: 640
Dostopnost