Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
privezati dov., F14, adalligare, perveẛati; adjungere, perkleniti, perdrushiti, pervèsati, v'kupai vkleniti; adnectere, pervesati, v'kúp ẛvèẛati; adnecto, -re, adnectere, perpeti, pervèẛati, v'kup ẛvèẛati; alligo, -are, pervèẛati, ẛavesati, obvèẛati; amuletum, arznia ẛuper ſtrupa, ſe bolnikom na garlu perveẛhe; circunvincire, okuli pervèṡati, obvèṡati; numella, -ae, ena kamba, ali liſſena reizh, katera ſe ṡhivini na vrat dene, inu s'tem ſe pervèṡhe; perligare, v'kupai ṡveṡati, pervèṡati, prevèṡati; portuosus, -a, -um, kir je doſti brodou, de ſe morejo ladje pervèṡati; scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga ſe veſlu obrazha, ali pervèṡhe; superalligere, gori pervèṡati; superillegere, gori pervèṡati, verhu pervèṡati
Vorenc
prti ž mn., F2, neuricus, -a, -um, kateriga glidi bolè, prity, ali potogram ima; podagra, -ae, putigrom, prity, inu ſylna bolezhina v'nogah
Vorenc
Vorenc
razdražiti dov., F9, exacerbare, reṡdraṡhiti, reſſerditi, reṡhaliti; exagitare, reṡdraṡhiti, eniga ſem ter tám gnati, okuli goniti; exasperare, reṡdraṡhiti, reṡhaliti; faces alicui addere, eniga reṡdraṡhiti; hebetem aliquem reddere, eniga reṡdraṡhiti, ali k'norzu ſturiti; infensare, ſe mozhnu ſerditi, ſe reṡlobiti, reṡjeṡiti, reṡdraṡhiti; irritabilis, -le, reṡdraṡhliu, kateriga hitru reṡdraṡhi; irritare, draṡhiti, nadraṡhiti, reṡdraṡhiti, draſtiti, podraṡhiti; obacerbare, eniga ſylnu reſſerditi, ali reṡdraṡhiti
Vorenc
Vorenc
razgledati dov., F8, conspicillum, enu meiſtu, is kateriga ſe kai reṡglèda; contemplari, reṡmiſhlati, reṡgledati, ṡgledovati, reṡmiſhlovati; dispicere, prou reṡgledati, reṡlozhiti, previditi, premiſliti, prevdariti; intueri, pogledati, polukati, ahtengo iméti, inu dobru premiſliti, reṡgledati; perspectare, povſód okuli ogledati, reṡgledati; perspicare, dobru inu prou reṡgledati, inu ſpoṡnati; pervidere, prou reṡgledati, pogledati, inu premiſliti; providere, preṡkarbéti, poprei reṡgledati, omiſliti, ſe podſtopiti
Vorenc
Vorenc
reči dov., F20, ajo, ais, ait, rezhem, rezhes[!], je rekel; aſsimulare, hiniti: eno reizh ẛa drugo rezhi; benedicere, ẛhègnovati, dobru rezhi; dic, rezi, povi; dicere, rezhi, povédati, praviti; dicto obediens, pokoren kar ſe rezhe; dictu nihil facilius, lahku je rezhi; expromere, vun vṡèti, ali dati, naprei ſhtéti, odpréti, rezhi; ingeminare, dvakrat verhu en druṡiga poſtaviti, tuiſtu ṡupèt rezhi; jubere, ṡavkaṡati, veleiti, rezhi, vkaṡovati; liber, -a, -um, leidig, frai, obenimu ne podverṡhen, kateri stury, inu rezhe kar hozhe; peninsula, -ae, ena deṡhela, ali meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji, ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy, de ſe ne more rezhi otok, na polovizo otok, pul otoka; praemeditari, poprei premiſliti, kai je ſturiti, ali rezhi; praetermittere, mimú puſtiti, od tega puſtiti, ṡapuſtiti, s'myrom puſtiti, inu nyz[!] ne rezhi; sequax, -cis, od ṡadai gredozhi, kateri rad ſluſha, inu ſtury, kar ſe mu rezhe, pokorin; subjungere, ſhe h'timu kai rezhi, daile govoriti, perloṡhiti
Vorenc
rediti se nedov., F6, coalere, ſe v'kupai rediti, s'raſti, ṡkupai raſti; cutem curare, dobru lebati, ſe dobru rediti; mylecos, ty arjavi zhervizhi, v'moki, ali v'malinih ſe radi redè, s'nymi ſe nahtigali lovè; nacydalus, -li, od kateriga ṡhyde pridejo ... ſe redy s'perjam od beile murve; nutriri, ſe rediti, ſe hraniti; seminarium, -rÿ, en ṡazhetik, ſtara ſhula enu meiſtu, kir ſe pelzarji redè, de ſe potler preſajajo
Vorenc
režati nedov., doliturus, -a, -um, eden kateriga bó ena reizh ṡhalila, ali katerimu bó ṡhal dialu, de bó ſam na ſe reẛhal
Vorenc
ror m, F20, aquagium, vodeni ror; aquae ductus, vodeni ror; arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ẛapa grè k'pluzham ſkusi golt; arundo, terſt, mezhizhje, ror, ſhiba, ſterniſhe; canalis, en graben zheṡ ror; canna, en ror, paliza s'terſtja, terſt; colimbus, vodeni rori; fistula, tá ror v'garli, ṡkuṡi kateriga ſe diha; fistula, -ae, en ror, ena piṡzhal; hydraulus, hydrauli, vodeni rori, ali ṡhleibi, po katerih voda tezhe; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; papilla, -ae, tudi ... ror is kateriga voda iṡkaka; sacra fistula, harbtiṡzha ror kir je muṡig; siphon, -nis, ena zeu, ali ror, po katerim voda tezhe; siringa, -ae, ena zeu, ali ror; stomachus, tudi tá ror, ali goltaniz, po katerim te ṡhpiṡhe v'ṡhelodiz gredó; stylobata, -ae, tudi en liſſen ror, po katerim voda tezhe; theca pennaria, ror ṡa pèrje k'piſſanîu; trachea, vel trachia, te noſne luknîe ṡa dihanîe, ali ta goltaniz, ali ror ṡkuṡi kateriga ſe diha; tubus, -bi, zéu, ali ror ſtudenzhni
Vorenc
rorek m, F3, ecligma, -tis, arznia, katera ſe pozhaſſi v'uſtih reſtopy, inu ṡluṡhi tem pluzham, odpira te rorike teh plúzh, kadar ſo ẛaperti; papilla, -ae, tudi en rorik per vodeni poſſodi, ṡkuṡi kateriga ſe pye; syphunculus, -li, ena zeuzhiza, ali rorik, ali miſhizh, po katerim ſe vinu iṡ ſoda tozhi
Vorenc
rožen1 prid., F11, apices, ſhpize na roshnih lupinizah; conserva rosarum, roṡhen zuker; crenae, ſhpizhize na roṡhnih platelzih; crola plectilis, en maihen roṡhni kranzelz; laciniae, na roṡhnih platelzih ṡhpizhize; melligo, -nis, tá roṡhni ṡhonfft, is kateriga zhibele mèd ſeſſajo; nervi rosarum, ṡhilize na roṡhnih platelzih; rosaceus, roṡhni; roseus, -a, -um, roṡhnaſt, roṡhne farbe; rosetum, -ti, roṡhnu meiſtu, kir roṡhe rade raſteo; verticillum, -li, vel verticillus, -li, en ſhirok, okrogli roṡhni popik; prim. rožnivrt
Vorenc
rožmarin m, F3, chamaepitys, -tyos, dravna roṡha, roṡhmarinu podobna, divize Marie roshize, raſteo na zilinah; libanotis, -tis, vel dis, roṡhmaryn, lubeṡniviga duhá roṡhe, kateriga driveṡze je vſelei ṡelenu; rosmarinus, -ni, roṡhmaryn, lipú vſelei ṡelenu, inu diſezhe drevze
Vorenc
samo prisl., F10, duntaxat, ſamu, ſuſebnu, vſai; leontophonon, en maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar ſe en lev ṡleṡhe, ali porody; nedum, ne ſamu; non modo, ne ſamu, nikár ṡdai; non solum, ne ſamu, nikár li; peninsula, -ae, ena deṡhela, ali enu meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji, ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy; sollùm, ſamu; synochus, sive contines, kadar li ſamu v'zhlovéku kry od vrozhuſti kipy; tantum, toliku, ſamu, li, deli; tantummodo, ſamu
Vorenc
sanje ž mn., F5, conjector, ſaîn iṡlagaviz; insomniosus, -a, -um, kateriga ſanîe mamio; insomnium, ſanîe; phantasma, -tis, phantasmata, folṡh ſanîe, poſhaſti; somnia, ſanîe; prim. sanja
Vorenc
sesati nedov., F6, colostratus, -ti, kateri je takeſhnu mléku ſeſſal; ephialtes, kateriga Mora ſeſá, de tarpy veliko teṡhavo, kakòr de bi ga tlazhil; incubus, kadar eniga mora ſeſſa, verhu lèṡhezhi; lactare, ſeſſati, zuṡati; melligo, -nis, ta roṡhni ṡhonfft, is kateriga zhibele mèd ſeſſajo; sugere, ſeſati, ṡiṡati
Vorenc
slezena1 ž, F12, lien, ſliṡena, vraniza; lienicus, -a, -um, lienterius, -a, -um, kateri je na ſliṡeni bolán; lienis inflamatio, ſliṡene rupezhuſt; lienis interperies, ſliṡene boléṡan; lienis scirrus, tardúſt te ſliṡene; lienosus, -a, -um, kateriga ſliṡena boly; obstructio lienis, samaſhenîe ſliṡene; schirrus lienis, terdúſt ſliṡene; splen, -nis, ſliṡena, vraniza; spleneticus, -a, -um, bolán na ſliṡeni; splenium, -nÿ, ena podolgovata pauſhiza, verh ſliṡene, ena pauſhiza, ali v'kup ṡloṡhena rutiza, katere arzati ṡa rane, ali Padarji, kadar eniga ranîeniga veṡhejo, v'ti ṡhtalti, kakòr je ta ſliṡena, ali en flaiṡhter
Vorenc
slišati1 nedov. in dov., F6, acroma, -tis, lushtnu gorvorjenîe[!] katéru ſe radu sliſhi ẛa kratek zhas; audire, ſliſhati, ẛaſliſhati, ſluſhati, poſluſhati; griphus, -phi, vel gryphus, enu ṡamotanu govorjenîe, kateriga je teṡhku ſliſhati, ṡmotaná rezh; non audire, ne ſliſhati; paradoxus, -a, -um, neſliſheozhe, inu zhudne rizhy ṡupar gmain meinenîe, karteru nei navadnu ſliſhati; veripatiens, potarpeṡhliu riſnizo ſliſhati, kateri rad tarpy, kadar mu ſe riſniza govory
Vorenc
smeti nedov., F9, audere, ſmeiti; audes, ſmeish; ausim, de bi ſmil; ausus, -a, -um, ausus est, je ſmil; effabilis, et le, kar ſe ſmei ali more iṡrezhi, ṡgovoren; exulare, v'pregnanîu réven biti, ne ſmeiti damu, ali v'deṡhelo priti; inausus, -a, -um, kateriga ſe nei ſmel ſhe nikuli oben podſtopiti, ſturiti; incaeduus, -a, -um, nepoſékan, ena prepovédana hoſta, ali bórſht, v'katerim ſe ne ſmei nyzh vſékati; lucus, -ci, en luṡhten vert, ali bórṡht, v'katerim oben ne ſmei ſékati; prim. nesmeti
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- ...
- 32
- Naslednja »
Število zadetkov: 640
Dostopnost