kavárna -e ž (ȃ)
gostinski lokal, navadno manjši, kjer se strežejo pijača in slaščice: odprli so novo kavarno; hodi v kavarno brat časopise; vse popoldneve je presedel v kavarni
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
kíberkavárna in kíber kavárna in cyber kavárna -e [tretja oblika sájbər kavárna] ž (í-ȃ; á, ȃ)
kavarna, ki nudi dostop do interneta: igranje spletnih iger v kiberkavarni; storitve kiberkavarn
kavarna, ki nudi dostop do interneta: igranje spletnih iger v kiberkavarni; storitve kiberkavarn
SSKJ²
ínternét -a m (ȋ-ẹ̑)
1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih: izpolnjen obrazec lahko pošljemo prek interneta; uporabniki interneta; dostop do interneta / kabelski internet ki za prenašanje podatkov uporablja kabelsko televizijsko omrežje; širokopasovni internet ki omogoča prenos podatkov z veliko hitrostjo, navadno več kot 1 megabit na sekundo
2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; (svetovni) splet: na internetu razvijajo veliko enciklopedijo; deskanje po internetu; v prid. rabi: internet kavarna internetna kavarna; internet storitve internetne storitve
1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih: izpolnjen obrazec lahko pošljemo prek interneta; uporabniki interneta; dostop do interneta / kabelski internet ki za prenašanje podatkov uporablja kabelsko televizijsko omrežje; širokopasovni internet ki omogoča prenos podatkov z veliko hitrostjo, navadno več kot 1 megabit na sekundo
2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; (svetovni) splet: na internetu razvijajo veliko enciklopedijo; deskanje po internetu; v prid. rabi: internet kavarna internetna kavarna; internet storitve internetne storitve
SSKJ²
SSKJ²
umiríti -ím dov., umíril (ī í)
1. narediti, povzročiti, da se kaj (skoraj) ne giblje, premika: umiriti gugalnico, nihalo
// narediti, povzročiti, da kaj poteka brez motenj: umiriti tek kolesa / umiriti dihanje
2. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo postane miren: znala ga je umiriti / umiriti splašeno žival / umiriti množico; umiriti razigrane otroke / umiriti svojo jezo; umiriti si vest
3. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga; pomiriti: umiriti sprte sosede / umiriti nasprotnike
4. povzročiti stanje brez notranje napetosti, vznemirjenosti: branje ga umiri; njen smeh ga je umiril; ekspr. pesem ji je umirila srce
// povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: zdravila, ki umirijo kašelj; krč se je umiril / po obkladku se je bolečina umirila
1. narediti, povzročiti, da se kaj (skoraj) ne giblje, premika: umiriti gugalnico, nihalo
// narediti, povzročiti, da kaj poteka brez motenj: umiriti tek kolesa / umiriti dihanje
2. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo postane miren: znala ga je umiriti / umiriti splašeno žival / umiriti množico; umiriti razigrane otroke / umiriti svojo jezo; umiriti si vest
3. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga; pomiriti: umiriti sprte sosede / umiriti nasprotnike
4. povzročiti stanje brez notranje napetosti, vznemirjenosti: branje ga umiri; njen smeh ga je umiril; ekspr. pesem ji je umirila srce
// povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: zdravila, ki umirijo kašelj; krč se je umiril / po obkladku se je bolečina umirila
- umiríti se
1. prenehati se gibati, premikati: veja se zamaje in spet umiri; voda se je počasi umirila / razburkano morje se je umirilo; po nevihti se je ozračje umirilo / ekspr. mlinsko kolo se je umirilo je obstalo, se ustavilo; nekaj časa mu je srce močno razbijalo, nato pa se je umirilo začelo normalno biti
// ekspr. prenehati se hitro, zelo spreminjati: cene so se končno umirile
2. postati miren: otrok se je umiril in zaspal; dolgo časa se ni mogel umiriti / z leti se je umiril / njihovo družinsko življenje se je umirilo / proti jutru se kavarna umiri / položaj na fronti se še ni umiril
3. postati manj intenziven, manj izrazit: hrup se je umiril / nagon se mu je že umiril / spori med njimi so se umirili prenehali
- umírjen -a -o
1. deležnik od umiriti: umirjeni koraki; umirjeno dihanje; umirjeno morje
2. ki svojih čustev ne izraža silovito: umirjen človek; bila je umirjena ženska
3. ki nima (dosti) raznovrstnih elementov: umirjena skladba / umirjene oblike
4. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: umirjene barve / umirjena lepota; prisl.: umirjeno hoditi; na starost je živel zelo umirjeno
SSKJ²
SSKJ²
ínternéten -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑)
nanašajoč se na internet: internetna povezava; internetne storitve; internetna stran / internetna kavarna
nanašajoč se na internet: internetna povezava; internetne storitve; internetna stran / internetna kavarna
SSKJ²
kibernétski -a -o prid. (ẹ̑)
kibernetičen: kibernetski stroji; kibernetska tehnika / kibernetski kriminal, napad; kibernetski prostor; kibernetska kavarna; kibernetska kultura, umetnost
kibernetičen: kibernetski stroji; kibernetska tehnika / kibernetski kriminal, napad; kibernetski prostor; kibernetska kavarna; kibernetska kultura, umetnost
SSKJ²
SSKJ²
bulvár -ja m (ȃ)
široka velemestna cesta, navadno z drevesi na obeh straneh: sprehajati se po bulvarjih; razkošni, veliki, vrveči bulvarji; pariški bulvarji; kavarna na bulvarju
široka velemestna cesta, navadno z drevesi na obeh straneh: sprehajati se po bulvarjih; razkošni, veliki, vrveči bulvarji; pariški bulvarji; kavarna na bulvarju
SSKJ²
bulváren -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na bulvar: bulvarna kavarna
// slabš. lahkoten, malo vreden, plehek: bulvarni tisk; bulvarna komediografija / bulvarno gledališče
nanašajoč se na bulvar: bulvarna kavarna
// slabš. lahkoten, malo vreden, plehek: bulvarni tisk; bulvarna komediografija / bulvarno gledališče
SSKJ²
dancing -a [dánsing- tudi dáncing-] m (ȃ)
nočni gostinski lokal z glasbo in plesom: dancingi in bari; plesati v dancingu; v prid. rabi: dancing kavarna
nočni gostinski lokal z glasbo in plesom: dancingi in bari; plesati v dancingu; v prid. rabi: dancing kavarna
SSKJ²
debáten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na debato: debatni klub, krožek; prirediti debatni večer; debatna kavarna prireditev, navadno v okviru knjižnega sejma, na kateri se povabljeni avtorji pred obiskovalci pogovarjajo o določeni temi, povezani s knjigami
♦ adm. debatni stenograf stenograf, ki piše s hitrostjo do sto besed v minuti; lit. debatna igra igra, v kateri avtor s soočenjem različnih stališč razčiščuje kako vprašanje
nanašajoč se na debato: debatni klub, krožek; prirediti debatni večer; debatna kavarna prireditev, navadno v okviru knjižnega sejma, na kateri se povabljeni avtorji pred obiskovalci pogovarjajo o določeni temi, povezani s knjigami
♦ adm. debatni stenograf stenograf, ki piše s hitrostjo do sto besed v minuti; lit. debatna igra igra, v kateri avtor s soočenjem različnih stališč razčiščuje kako vprašanje
SSKJ²
kíber in cyber -- [druga oblika sájbər] v prid. rabi (í; á)
nanašajoč se na računalnik, splet: kiber prostor; kiber generacija; kiber kavarna
nanašajoč se na računalnik, splet: kiber prostor; kiber generacija; kiber kavarna
SSKJ²
kíber... prvi del zloženk (í)
nanašajoč se na računalnik, splet: kiberprostor in kiber prostor; kiberkavarna in kiber kavarna
nanašajoč se na računalnik, splet: kiberprostor in kiber prostor; kiberkavarna in kiber kavarna
SSKJ²
kibernétičen -čna -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na kibernetiko: kibernetične metode / kibernetični stroji; kibernetična naprava / kibernetični laboratorij
2. ki je v zvezi z računalnikom, spletom: kibernetični prostor; kibernetična kavarna / kibernetični kriminal, napad / kibernetična kultura, umetnost
1. nanašajoč se na kibernetiko: kibernetične metode / kibernetični stroji; kibernetična naprava / kibernetični laboratorij
2. ki je v zvezi z računalnikom, spletom: kibernetični prostor; kibernetična kavarna / kibernetični kriminal, napad / kibernetična kultura, umetnost
SSKJ²
prek3 predl., z rodilnikom
1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran
a) nad čim; čez2: gledati prek glav; skočiti prek ograje
b) povprek po čem: prek ceste so zavalili hlod; mesec se pomika prek neba / pomesti prek praga / obesiti puško prek rame
c) po površini: reka se je razlila prek ravnine
č) skozi kaj: potovati v Zagreb prek Zidanega mosta
// za izražanje stanja: nositi srajco prek hlač; most prek potoka / stanuje prek ceste
2. za izražanje časa, v katerem se kaj godi: kavarna je prek nedelje zaprta
3. za izražanje presežene mere: voda sega prek glave; piši prek roba / z nesklonljivim izrazom količine: pot je dolga prek pet kilometrov; plačal je prek sto evrov
4. publ. za izražanje vmesnega, prehodnega člena: raziskovati zgodovino od kamene dobe prek antike do današnjih časov
♦ rad. oddajati spored prek Nanosa
5. za izražanje sredstva, posrednika; po2: pismo so poslali prek kurirja; prek radia vplivati na javno mnenje
● publ. ne moremo kar tako prek tega dejstva treba ga je upoštevati; nar. belokranjsko do prek jutri do pojutrišnjem; star. prek volje proti volji
1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran
a) nad čim; čez2: gledati prek glav; skočiti prek ograje
b) povprek po čem: prek ceste so zavalili hlod; mesec se pomika prek neba / pomesti prek praga / obesiti puško prek rame
c) po površini: reka se je razlila prek ravnine
č) skozi kaj: potovati v Zagreb prek Zidanega mosta
// za izražanje stanja: nositi srajco prek hlač; most prek potoka / stanuje prek ceste
2. za izražanje časa, v katerem se kaj godi: kavarna je prek nedelje zaprta
3. za izražanje presežene mere: voda sega prek glave; piši prek roba / z nesklonljivim izrazom količine: pot je dolga prek pet kilometrov; plačal je prek sto evrov
4. publ. za izražanje vmesnega, prehodnega člena: raziskovati zgodovino od kamene dobe prek antike do današnjih časov
♦ rad. oddajati spored prek Nanosa
5. za izražanje sredstva, posrednika; po2: pismo so poslali prek kurirja; prek radia vplivati na javno mnenje
● publ. ne moremo kar tako prek tega dejstva treba ga je upoštevati; nar. belokranjsko do prek jutri do pojutrišnjem; star. prek volje proti volji
SSKJ²
preko2 predl., z rodilnikom
1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran
a) nad čim: gledala je preko glav; veter žene oblake preko gor; skočiti preko ograje
b) povprek po čem: preko ceste so zavalili hlod; zvezde se pomikajo preko neba / pomesti preko praga / obesiti torbo preko rame
c) po površini: potegniti tančico preko obraza; voda se razlije preko travnikov
č) skozi kaj: korakati preko gozda; potovati v Zagreb preko Novega mesta / prerezati preko srede
// za izražanje stanja: nositi srajco preko hlač; most preko potoka / stanuje preko ceste
2. za izražanje časa, v katerem se kaj godi: kavarna je preko dneva zaprta; preko zime se zemlja spočije
3. za izražanje presežene mere: piti preko mere; ne piši preko roba / z nesklonljivim izrazom količine: pot je dolga preko pet kilometrov; ima preko šestdeset let / publ. razprava je šla preko začrtanega okvira; njegovo znanje ne sega preko osemletke
4. publ. za izražanje vmesnega, prehodnega člena: opazovati življenje rastlin od cvetja preko oploditve do zorenja / tovarna dobiva kadre preko strokovnih šol iz
♦ rad. prenos oddaje preko Krvavca; šport. dati gol preko krila
5. za izražanje sredstva, posrednika; po2: vplivati na javno mnenje preko časopisja; poslati sporočilo preko kurirja
● iti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; publ. ne moremo kar tako preko tega dejstva treba ga je upoštevati; ekspr. preganjati koga še preko groba po smrti; pog. pri napredovanju so šli preko mene me niso upoštevali, so me prezrli; pog. pri razpravi so šli preko njega niso upoštevali njegovega mnenja
1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran
a) nad čim: gledala je preko glav; veter žene oblake preko gor; skočiti preko ograje
b) povprek po čem: preko ceste so zavalili hlod; zvezde se pomikajo preko neba / pomesti preko praga / obesiti torbo preko rame
c) po površini: potegniti tančico preko obraza; voda se razlije preko travnikov
č) skozi kaj: korakati preko gozda; potovati v Zagreb preko Novega mesta / prerezati preko srede
// za izražanje stanja: nositi srajco preko hlač; most preko potoka / stanuje preko ceste
2. za izražanje časa, v katerem se kaj godi: kavarna je preko dneva zaprta; preko zime se zemlja spočije
3. za izražanje presežene mere: piti preko mere; ne piši preko roba / z nesklonljivim izrazom količine: pot je dolga preko pet kilometrov; ima preko šestdeset let / publ. razprava je šla preko začrtanega okvira; njegovo znanje ne sega preko osemletke
4. publ. za izražanje vmesnega, prehodnega člena: opazovati življenje rastlin od cvetja preko oploditve do zorenja / tovarna dobiva kadre preko strokovnih šol iz
♦ rad. prenos oddaje preko Krvavca; šport. dati gol preko krila
5. za izražanje sredstva, posrednika; po2: vplivati na javno mnenje preko časopisja; poslati sporočilo preko kurirja
● iti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; publ. ne moremo kar tako preko tega dejstva treba ga je upoštevati; ekspr. preganjati koga še preko groba po smrti; pog. pri napredovanju so šli preko mene me niso upoštevali, so me prezrli; pog. pri razpravi so šli preko njega niso upoštevali njegovega mnenja
SSKJ²
únionski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na ljubljanski hotel Union: unionska kavarna, klet / unionska postrežba
nanašajoč se na ljubljanski hotel Union: unionska kavarna, klet / unionska postrežba
SSKJ²
kafeteríja -e ž (ȋ)
gostinski lokal, navadno manjši, kjer se strežejo pijača in slaščice; kavarna: piti kavo v kafeteriji
gostinski lokal, navadno manjši, kjer se strežejo pijača in slaščice; kavarna: piti kavo v kafeteriji
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 22
Dostopnost