néhati -am dov. néhanje (ẹ̑) z nedoločnikom ~ govoriti; Začeli so s pogovorom in nehali s prepirom končali; nehati z/s čim ~ z delom, s spraševanjem → nehati delati, spraševati; brezos. Nehalo je snežiti
néhati se -am se (ẹ̑) končati se: Vsaka stvar se kdaj ~a; poud. Tu se pa vse ~a |Tega ni več mogoče prenašati|
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
oženíti ožénim dov.; drugo gl. ženiti (í/ȋ ẹ́) koga poud. Enega sina je že oženil |oddal v zakon|; neknj. ljud. Ni je smel ~ se smel oženiti z njo
oženíti se ožénim se (í/ȋ ẹ́) z/s kom ~ ~ s sosedo; neknj. pog. Kdaj se bosta pa vidva oženila poročila
oženíti se ožénim se (í/ȋ ẹ́) z/s kom ~ ~ s sosedo; neknj. pog. Kdaj se bosta pa vidva oženila poročila
Pravopis
peljáti péljem tudi peljáti -ám nedov. pêlji -íte, -óč, -áje; pêljal -ála, pêljat, -án -ána; peljánje; (pêljat) (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) koga/kaj ~ drva na trg; ~ otroka v mesto; za enkratno dejanje, knj. pog. Kdaj ~e avtobus odpelje
peljáti se péljem se tudi peljáti se -ám se (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) ~ ~ na izlet
peljáti se péljem se tudi peljáti se -ám se (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) ~ ~ na izlet
Pravopis
povprášati tudi povprašáti -am dov.; drugo gl. vprašati (á/á á) za koga/kaj ~ ~ službo; poud. povprašati koga ~ soseda, kdaj pride |vprašati|; povprašati po kom/čem ~ ~ novicah
Pravopis
presnét2 -a -o (ẹ̑) poud.
presnéti -a -o (ẹ̑) Ta ~ fant se še ni vrnil |izraža odklonilen odnos|; zmer. ~a neroda, kaj si spet razbil; ~o dekle, le kdaj se je tako polepšalo |izraža občudovanje|
presnéti -a -o (ẹ̑) Ta ~ fant se še ni vrnil |izraža odklonilen odnos|; zmer. ~a neroda, kaj si spet razbil; ~o dekle, le kdaj se je tako polepšalo |izraža občudovanje|
Pravopis
Pravopis
Pravopis
síniti -em dov. sínjenje (í ȋ) neobč.: Zarja ~e |se pojavi|; siniti komu Kdaj jim ~e svoboda |bodo postali svobodni|
Pravopis
spét2 kratn. prisl. (ẹ̑) ~ smo tukaj; Kdaj ~ pride; Upal je, da jo bo kmalu ~ videl; Kaj je že ~, še ne bo miru; poud.: Govorniku so ~ in ~ ploskali |pogosto, mnogo|; Tega ne bom plačal, ne, pa ~ ne |gotovo ne|
Pravopis
tém1 in tèm in tem podr. vez., del primer. dvodelnega vez. (ẹ̑; ȅ) čim — tem s primernikom Človek naredi ~ več, čim bolj je zaposlen; Čim manj bo prijavljenih, ~ večje bodo naše možnosti; Kdaj naj pridejo? -Čim prej, ~ bolje
Pravopis
védeti vém nedov., 2. in 3. os. dv. vésta; 2. os. mn. véste, 3. os. mn. vêjo in vedó, védi -te, vedóč; védenje; (ẹ́)
1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati; ~ pesem na pamet znati; poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno; Dal jim je ~, da jih ne mara pokazal jim je
2. v sedanjiku
a) poud., s prislovnim zaimkom |za izražanje nedoločnosti, neznanosti, poljubnosti|: Kaj vem kaj ga je prineslo mimo; Knjigo sem posodil kaj vem komu; Iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; Naj naredim ne vem kaj, ne bo jim všeč; Ne vem kam ga lahko pošljete, povsod se znajde |kamorkoli|; O tem sem ne vem kolikokrat premišljeval
b) poud., s členkom da: Nekega dne vem da pride tudi on |gotovo pride|; V takem vremenu veste da ne bo šel nikamor |gotovo|; v 2. os. |poudarja presenetljivost česa|: Vse ima, pa veš da ni zadovoljen; Bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali
c) v 1. os. |izraža potrditev, zavedanje|: Vem, hudo je, vem; Ustrašil si se, vem vem; z nikalnico Greš zraven? Ne vem |izraža neodločenost|; poud., v 2. os. |izraža obračanje na ogovorjenega|: Kupila sem blago, veš, čisto svilo; Veste kaj vam povem, čim prej odidite; Vedi, to je izmišljeno
1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati; ~ pesem na pamet znati; poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno; Dal jim je ~, da jih ne mara pokazal jim je
2. v sedanjiku
a) poud., s prislovnim zaimkom |za izražanje nedoločnosti, neznanosti, poljubnosti|: Kaj vem kaj ga je prineslo mimo; Knjigo sem posodil kaj vem komu; Iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; Naj naredim ne vem kaj, ne bo jim všeč; Ne vem kam ga lahko pošljete, povsod se znajde |kamorkoli|; O tem sem ne vem kolikokrat premišljeval
b) poud., s členkom da: Nekega dne vem da pride tudi on |gotovo pride|; V takem vremenu veste da ne bo šel nikamor |gotovo|; v 2. os. |poudarja presenetljivost česa|: Vse ima, pa veš da ni zadovoljen; Bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali
c) v 1. os. |izraža potrditev, zavedanje|: Vem, hudo je, vem; Ustrašil si se, vem vem; z nikalnico Greš zraven? Ne vem |izraža neodločenost|; poud., v 2. os. |izraža obračanje na ogovorjenega|: Kupila sem blago, veš, čisto svilo; Veste kaj vam povem, čim prej odidite; Vedi, to je izmišljeno
Pravopis
zrésniti -im in zresníti in zrésniti -im dov. zrésnjenje; drugo gl. resniti (ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ́; í/ȋ/ẹ́ ẹ̑) koga/kaj Novica o nesreči jih je zresnila; Spoznanje mu je zresnilo obraz
zrésniti se -im se in zresníti se in zrésniti se -im se (ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ́; í/ȋ/ẹ́ ẹ̑) Kdaj se bo ta fant zresnil; ~ ~ za trenutek
zrésniti se -im se in zresníti se in zrésniti se -im se (ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ́; í/ȋ/ẹ́ ẹ̑) Kdaj se bo ta fant zresnil; ~ ~ za trenutek
Pravopis
ženíti žénim nedov. žêni -íte, -èč -éča; žênil -íla, žênit, žénjen -a; žénjenje; (žênit) (í/ȋ ẹ́) poud. koga Danes ~i najmlajšega sina ga daje v zakon
ženíti se žénim se (í/ȋ ẹ́) Danes se ~i nečak, °sestrična se moži; poud. Ali se fant že kaj ~i? |išče resno partnerico, ima ljubezensko razmerje|; olepš. Mačke se že ~ijo |gonijo|; dov., neknj. pog. Kdaj se bosta pa vidva ženila poročila
ženíti se žénim se (í/ȋ ẹ́) Danes se ~i nečak, °sestrična se moži; poud. Ali se fant že kaj ~i? |išče resno partnerico, ima ljubezensko razmerje|; olepš. Mačke se že ~ijo |gonijo|; dov., neknj. pog. Kdaj se bosta pa vidva ženila poročila
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 33
Dostopnost