Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Vezljivostni G

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
islamizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj intenzivno navajati se na islam
/Z leti/ so se prebivalci (v določenih bivalnih sredinah) /počasi/ islamizirali.
Celotno geslo Vezljivostni G
izkázati se tudi izkazáti se -kážem se tudi skázati se tudi skazáti se skážem se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj potrditi se
Reševalci so se (ob nesreči) /zelo/ izkazali.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se za koga/kaj / s kom/čim
Na koncu se je izkazal za pristaša kritizirane stranke.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj predstaviti se
Izkazal se je /kot vešč in sploh iznadljiv voditelj/.
4.
navadno v 3. osebi, v oslabljenem pomenu kaj postati jasno, očitno, pokazati se
/Pri priči/ se je izkazalo, da stvari ne držijo.
Celotno geslo Vezljivostni G
izlíti se -líjem se dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kaj priti iz česa / od kod / v/na/za/čez/skozi kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
/Po nesreči/ se (mu) je izlilo oko.
2.
nav. v zvezi s potok, reka kaj preiti / v/na/za/čez/skozi kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
(Iz ravninske prikrite kotanje) se potok /v velikih počasnih zavojih/ izlije v reko.
3.
brezosebnoprenehati deževati
(Do jutra) se bo že izlilo.
Celotno geslo Vezljivostni G
izobraževáti se -újem se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo načrtno strokovno usposabljati se
/S svojo nizko plačo/ se je /uspešno/ izobraževal (v rednem roku, letos).
2.
kdo načrtno strokovno usposabljati se v/na čem / kje
Izobraževal se je na slavistiki.
Celotno geslo Vezljivostni G
izplúti -plôvem in pljújem dovršni glagol, glagol premikanja
kdo/kaj s plutjem priti iz česa / od kod / kdaj
Ladja je morala predčasno izpluti iz pristanišča.
Celotno geslo Vezljivostni G
izšólati se -am se dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo končati šolo, študij
/S svojo nizko plačo/ se je /uspešno/ izšolal (v rednem roku, letos).
2.
kdo končati šolo, študij v/na čem / kje
Izšolal se je na slavistiki.
Celotno geslo Vezljivostni G
iztŕžiti -im in stŕžiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj prejeti denar za koga/kaj
/S prodajo avta/ je iztržil za počitnice.
Celotno geslo Vezljivostni G
jádrati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s pomočjo jader premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/prek koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
/Z razpetimi jadri/ jadra k otoku.
2.
kdo gojiti jadranje, ukvarjati se z jadranjem
Že več let jadra.
3.
iz navtike kaj s pomočjo jader premikati se
Jadrajo /po kurzu/.
Celotno geslo Vezljivostni G
jágniti -ím nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja, navadno v 3. osebi ednine
kaj roditi, povreči jagnje
(V tem času) ovce jagnjijo (kar na paši).
Celotno geslo Vezljivostni G
junáčiti se -im se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad junači /zaradi svojega porekla/.
Celotno geslo Vezljivostni G
júrišati in juríšati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
čustvenostno kdo/kaj izražati strah, ogroženost, jezo
/Kot neumen brez pravega cilja/ (vsak dan) juriša (po vasi).
Celotno geslo Vezljivostni G
klečáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj biti položaju, ko so noge upognjene v kolenih
Nekateri so sedeli, drugi klečali.
Celotno geslo Vezljivostni G
kmetováti -újem in kmétovati -ujem nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo biti kmet, delati na kmetiji
(Na posestvu) je kmetoval /sam/.
Celotno geslo Vezljivostni G
končáti se -ám se dovršni glagol, fazni glagol (končnosti)
1.
kaj nazadnje imeti konec
Tekma se je končala pozno.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nazadnje biti pri/na/v/ob/na čem / pod/nad/pred/med čim / kje / kdaj
Tu se travnik konča.
Celotno geslo Vezljivostni G
koreníniti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, navadno čustvenostno
1.
kdo/kaj imeti osnovo, izhodišče v/na/pri kom/čem / kje / kdaj
Ti ljudje koreninijo v slovenskih krajih.
2.
iz agronomije kaj delati, poganjati korenine v/na/pri kom/čem / kje
V tej zemlji ribez /hitro/ korenini.
Celotno geslo Vezljivostni G
korenjáčiti se -im se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad korenjači /zaradi svoje moči/.
Celotno geslo Vezljivostni G
kotíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja, navadno v 3. osebi ednine
kaj rojevati mladiče, povreči mladiča
(V tem času) zajklje /na veliko/ kotijo.
Celotno geslo Vezljivostni G
krížati -am nedovršni in dovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kaj biti speljan čez koga/kaj
(Pri tem gozdičku) cesta križa travnik.
2.
kdo/kaj premikati se čez koga/kaj
/Z motorjem/ (jim) (na zoženem delu) /redno/ križa pot.
3.
kdo/kaj polagati koga/kaj križem
/Druga za drugo/ so križale roke (v naročju).
4.
kdo/kaj pribijati koga/kaj na križ
(Izven mesta) so tatove križali /enako kot krivoverce/.
5.
iz religije kdo/kaj delati križe na koga/kaj križem
/Pobožno/ se je križal (po čelu in prsih).
6.
iz biologije kdo/kaj medsebojno oplojevati koga/kaj
/Kot sadjar/ je znal /uspešno/ križati sadno drevje.
Celotno geslo Vezljivostni G
krotíti -ím nedovršni glagol, glagol upravljanja, navadno čustvenostno
kdo/kaj obvladovati koga/kaj
(V napadu) je krotil napadalca.
Celotno geslo Vezljivostni G
krulíti in krúliti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj oglašati se z zamolklim glasom
Pijanci so krulili in tulili.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj odzivati se komu/čemu / na koga/kaj
/Prizadeto/ je krulil nanje in na krivice.
Število zadetkov: 306