Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SNB

Zadetki iskanja

SNB
komunikátor -ja m (ȃ)
1. elektronska naprava, ki združuje funkcije prenosnega računalnika in mobilnega telefona; pametni telefon: Ker je komunikator manjši, je manjša tudi tipkovnica, in ker že prej ni bila ravno primerna za hitro tipkanje, si lahko mislite, da tudi v novi izvedbi ni
2. člov. kdor ima govorniške spretnosti: Kot igralka menim, da sem komunikator, ki skozi sebe, besedilo in režiserja komunicira z vami in vam pripoveduje o vsem lepem in grdem o nas in svetu E ← agl. communicator, nem. Kommunikator ← lat. communicator iz (↑)komunicírati
SNB
MŔSA -e in -- in mŕsa 1 -e in -- ž (ȓ) krat.
patogena bakterija, odporna proti več znanim antibiotikom in v posebnih okoliščinah glavna povzročiteljica bolnišničnih okužb; mrsa2 širjenje MRSE; Zdravljenje okužb z MRSA je problematično, ker so antibiotiki, ki še ostajajo na voljo, vse manj učinkoviti – oziroma so bakterije vse bolj odporne E ← agl. MRSA, skrajšano iz m(ethicillin)-r(esistant) s(taphylococcus) a(ureus) 'sev bakterije Staphylococcus aureus, odporen na meticilin'
SNB
nèzasvojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é ȅ-é)
ki ni zasvojen: biti nezasvojen; nezasvojen z denarjem; Podatkov o rednih, a nezasvojenih uživalcih je zelo malo, ker za oblast niso tako zanimivi in ker tudi niso vidni, so zunaj delovnega območja policije, zdravstva ali sociale E (↑)nè… + (↑)zasvojíti
SNB
preferírati -am nedov. (ȋ)
dajati prednost, ugodnost komu, čemu: V mestu ne živi zato, ker mu ne bi uspelo zaslužiti denarja, da bi si postavil hišo, ampak zato, ker preferira življenje v mestu E ← nem. präferieren ← frc. préférer < lat. praeferre, prvotno 'nositi naprej, spredaj'
SNB
ekolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
1. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (1): Osem kmetij že ima ekološki certifikat, lastniki devete pa nanj čakajo
2. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (2): ekološki nadzor; ekološka gradnja; Številni kmetje, ki so se prej ukvarjali z integriranim kmetijstvom, so se preusmerili v ekološko pridelavo hrane
3. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (3): ekološki izdelek; Cilj zakona je bil podpora ekološki hrani kot kakovostneje pridelani hrani E (↑)ekologíja
    ekolóška bómba -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
    velika nevarnost za naravo, življenjsko okolje: Ker gre lahko za pravo ekološko bombo, so gradbinci dela ustavili
    ekolóška kmetíja -e -e ž (ọ̑, ȋ)
    kmetija, na kateri se prideluje hrana v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetija, ekokmetija: Nekatere ekološke kmetije so usmerjene zgolj v pridelovanje, nekatere pa kmetijstvo povezujejo tudi s turizmom in izobraževanjem
    ekolóška rénta -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
    renta, ki jo dobiva prizadeta pravna ali fizična oseba od povzročitelja razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje in s tem za zdravje ljudi: Po stari pogodbi so ljudje v bližini odlagališča upravičeni do izplačila ekološke rente še šest let po zaprtju deponije
    ekolóška tŕžnica -e -e ž (ọ̑, ȓ)
    tržnica, na kateri se prodajajo izdelki, pridelani predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekotržnica: Na petih hektarjih pridelajo hrano zase in za prodajo, večinoma na sobotni ekološki tržnici v Ljubljani
    ekolóški ôtok -ega -óka m (ọ̑, ó ọ́)
    manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekootok: Ekološki otoki z zabojniki za ločeno odlaganje stekla, papirja in embalaže so prevečkrat predaleč, jih je premalo ali pa jih sploh še ni
    ekolóški prideloválec -ega -lca [pridelovau̯ca] m, člov. (ọ̑, ȃ)
    kdor kaj prideluje predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biopridelovalec, ekopridelovalec: Ni dovolj le neposredno plačilo na hektar, temveč je treba ekološke pridelovalce spodbuditi k uspešnejšemu trženju in razviti trg
    ekolóški znák -ega -a m (ọ̑, ȃ)
    oznaka kot izraz okoljevarstvene ozaveščenosti: Mednarodni ekološki znak Modra zastava predstavlja simbol urejenosti in varnosti naravnega kopališča, ki mora za to izpolnjevati 26 meril
    ekolóško kmetíjstvo -ega -a s (ọ̑, ȋ)
    kmetijstvo, ki prideluje hrano predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetijstvo, ekokmetijstvo: Po naravnih danostih ima Slovenija, kot pravijo na resornem ministrstvu, naravnost odlične možnosti za pospešen razvoj ekološkega kmetijstva
    ekolóško prisl. (ọ̑)
    ekološko pridelana hrana; Zakaj za ekološko najbolj sporne projekte ni presoj vplivov na okolje?
SNB
etablíratiSSKJ -am dov. in nedov. (ȋ)
narediti, da dobi kaj veljavo, ugled; uveljavitiSSKJ: Mediji trdijo, da se trudijo zgolj detabuizirati tovrstne posege, v resnici pa jih legitimizirajo in etablirajo E ← nem. etablieren ← frc. établir 'postaviti, osnovati' < lat. stabilīre 'utrditi, stabilizirati' iz stabilis 'stoječ, trden, stanoviten'
    etablírati se -am se dov. in nedov. (ȋ)
    pridobiti si veljavo, ugled; uveljaviti seSSKJ: Nekateri intelektualci vzvišeno trdijo, da se bolje izražajo v tujih jezikih, ker so se etablirali v tujini in imajo tam bralce in založnike
SNB
globalizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
povzročati, da se kaj širi, pojavlja po vsem svetu: globalizirati poslovanje; Če bomo globalizirali proizvodnjo, bomo morali lokalizirati znanje, sposobnosti in vsesplošno prizadevnost pri delu E ← agl. globalise iz (↑)globálen
    globalizírati se -am se nedov. in dov. (ȋ)
    1. spreminjati se, povezovati se v gospodarsko in informacijsko enovito celoto: Ker se trg globalizira, je iste izdelke moč kupiti kjer koli
    2. širiti se, pojavljati se po vsem svetu: Ameriški model, način življenja se globalizira
SNB
gverílskiSSKJ -a -o prid. (ȋ)
    gverílsko vrtnárjenje -ega -a s (ȋ, á)
    vrtnarjenje zlasti na opuščenih, zanemarjenih javnih mestnih površinah z namenom ustvarjanja lepšega, prijetnejšega bivalnega okolja: Slovenci potrebe po gverilskem vrtnarjenju menda ne čutimo tako močno kot ljudje v velemestih po svetu, ker nam je narava bolj dostopna
SNB
kitájskiSSKJ -a -o prid. (ȃ)
    kitájska medicína -e -e ž (ȃ, ȋ)
    vrsta zdravljenja z odpravljanjem energijskih blokad in poškodb, navadno z akupunkturo ali s terapevtsko masažo: tradicionalna kitajska medicina; Že stari spisi v kitajski medicini govorijo, da stara zdravila ne bodo veljala za nove bolezni
    kitájski dátelj -ega -na in -tlja m (ȃ, á)
    sredozemsko drevo s svetlozelenimi suličastimi usnjatimi listi ali njegov jajčast koščičast sad rdeče barve; žižula: Žižulo večkrat imenujejo tudi kitajski datelj, ker njeni kandirani in sušeni plodovi tako po obliki kot po okusu spominjajo na dateljne
SNB
lóčeniSSKJ -a -o prid. (ọ́)
    lóčeno zbíranje -ega -a s (ọ́, í)
    zbiranje z razvrščanjem po lastnosti: ločeno zbiranje odpadkov; Ker nimamo ločenega zbiranja, tudi nimamo ločene predelave in ločenih proizvodov
SNB
nóni1 -ja m (ọ̑)
1. tropska rastlina ali njen kot jajce velik zeleni sadež: Nekatere spojine v plodovih in koreninah nonija so pri biološkem testiranju pokazale protibakterijsko delovanje, kar se ujema s tradicionalno rabo rastline za zdravljenje okužb
2. sok iz sadeža te rastline: Ob sodobnem hitrem in stresnem življenju je noni lahko koristno dopolnilo k prehrani, s katerim okrepimo imunski sistem E ← agl. noni, nem. Noni ← havajsko noni
    nóni2 -- v prid. rabi
    Ker naravni noni sok ni prijetnega okusa, ga lahko mešate s sadnimi sokovi z nizko vsebnostjo kislin, a tudi z riževim in sojinim mlekom
SNB
pízditi -im nedov. (ī ȋ) vulg.
jeziti se, razburjati se in navadno grobo, glasno preklinjati: pizditi čez vse; Gledalci v foteljih pred tevejem pizdijo zaradi sodniških slepomišenj in poznavalsko grmijo nad sfiženimi predložki
// zelo grobo, glasno zmerjati, oštevati: V ekipi smo se zmenili, da bomo drug o drugem govorili brutalno resnico, da bomo pizdili drug na drugega, ker sicer dokumentarec ne bo zanimiv E ← hrv., srb. pízditi iz (↑)pízda
SNB
plavajóčiSSKJ -a -e prid. (ọ́) v matematiki
    plavajóča vêjica -e -e ž (ọ́, ȇ) rač.
    način s hranjevanja realnih števil, od zelo velikih do zelo majhnih: cela števila in števila s plavajočo vejico; Ker vemo, da je vrednost v plavajoči vejici lahko zapisana v več oblikah, nam je jasno, da vse tri vrednosti predstavljajo logično število 12
SNB
polovíčniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
    polovíčna ávtocésta -e -e ž (ȋ, ȃ-ẹ́)
    hitra cesta z enim voznim in odstavnim pasom v vsako smer; polavtocesta: gradnja polovične avtoceste; Minister na podlagi izkušenj opozarja, da so polovične avtoceste zelo nevarne, ker voznikom dajejo videz, da so avtoceste
SNB
pooblaščêniSSKJ -a -o prid. (é)
    pooblaščêna investicíjska drúžba -e -e -e ž (é, ȋ, ȗ)
    posredniška družba med posameznimi imetniki lastniških certifikatov in podjetji z namenom zbiranja certifikatov in odkupa delnic; pid: prodajati pooblaščenim investicijskim družbam; delnice pooblaščenih investicijskih družb; naslednice pooblaščenih investicijskih družb; Slovenska razvojna družba bi morala včeraj objaviti javni razpis za pooblaščene investicijske družbe, vendar tega ni storila, ker ga je vlada v zadnjem trenutku preklicala
SNB
rízičniSSKJ -a -o prid. (í)
    rízični kapitalíst -ega -a m, člov. (í, ȋ)
    kdor je pripravljen vložiti lastniški kapital v začetne razvojne faze podjetja: Ljudje so vzeli denar in na splošno pogoreli, ker so uresničevali sanje nekega rizičnega kapitalista, ne pa svojih
    rízični odpádek -ega -dka m (í, ȃ) nav. mn.
    odpadek, ki je nevaren za zdravje ali okolje in ga je zato treba varno deponirati: Zasebniki morajo poskrbeti za registriran odvoz rizičnih odpadkov
SNB
satelítskiSSKJ -a -o prid. (ȋ)
    satelítski telefón -ega -a m (ȋ, ọ̑)
    naprava, ki omogoča telefoniranje prek satelitskih sistemov: Začetne probleme s satelitskim telefonom in prenosnim računalnikom so uspešno rešili, vsi člani odprave so zdravi in se dobro počutijo
    satelítski turnír -ega -ja m (ȋ, í)
    manjši, vzporedni turnir ob glavnem turnirju: Bil je vesel, ker se je na satelitskem turnirju v Egiptu znova uvrstil v finale
    satelítsko podjétje -ega -a s (ȋ, ẹ̑)
    podjetje z isto dejavnostjo, ki ga pri širitvi dejavnosti ustanovi matično podjetje: Njihov zadnji dosežek je satelitsko podjetje v Avstraliji
SNB
smérniški -a -o prid. (ẹ̑)
ki se nanaša na smernico: Lahko bi predlagal, kaj konkretno iz deklaracijskega smerniškega besedila črtati in kaj morda vanj dodati E (↑)smérnica
    smérniška típka -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
    tipka na računalniški tipkovnici, s katero premikamo kazalec ali vnosno točko na zaslonu; smerna tipka: Ker so polja v obrazcu našteta navpično, eno pod drugim, je uporaba smerniških tipk najlažja možnost za pomik med njimi
SNB
sŕfar -ja in surfar -ja cit. [sə̀rfar] m, člov. (ȓ) pog.
1. kdor se vozi po vodi stoje na jadralni deski; deskarSSKJ, jadralec na deski, surfer (1): V vodi je bil en srfar, na obali pa se je spravljalo v vodo še kar nekaj drugih
// kdor se vozi po valovih z desko brez jadra: Ker naj bi bili tu najboljši valovi, se tu zbirajo najboljši srfarji in tudi najboljši reševalci iz vode
2. kdor pregleduje strani na svetovnem spletu; brskalec, deskar (2), surfer (2): »Ugrabljali« smo tiste srfarje po internetu, ki so v iskalnike vtipkali določeno ciljno besedo E ↑surfati
SNB
trávniSSKJ -a -o prid. (á)
    trávni tépih -ega -a m (á, ẹ́)
    vzgojena trava s koreninskim sistemom in zemljo v obliki enakomerno izrezanih kosov: Na brežinah ali nagnjenih terenih se ni treba bati erozije in izpiranja semen zaradi močnih nalivov, ker je površina popolnoma prekrita s travnimi tepihi
Število zadetkov: 122