Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Terminološka
Večnamensko tankersko-transportno letalo
Prosim vas za pomoč glede poimenovanja za letalo, ki je hkrati zračni tanker in transportno letalo , angleški ustreznik je Multi Role Tanker Transport Aircraft . Termin označuje 'letalo, ki lahko sočasno opravlja tri različne funkcije: prečrpavanje goriva v zraku, prevoz potnikov in/ali tovora ter evakuacijo obolelih in ranjenih'. Na slovenskih spletnih straneh se pojavlja več izrazov in več zapisov. Zapis s poševnico: leteči tanker/transportno letalo ; leteči transporter/tanker ; večnamenski tanker/transporter . Opisni zapis z veznikom in: leteči tanker in večnamensko transportno letalo ; večnamenski tanker in transporter ; večnamenski transporter in leteči tanker ; večnamenski zračni tanker in transporter . Zapis s stičnim vezajem: večnamenski zračni tanker-transporter . Na Slovenski vojski so mi svetovali izraz zračni tanker - transporter , torej zapis z nestičnim vezajem. Ta zapis se mi ne zdi primeren. Kateri zapis bi bil pravopisno ustrezen?
SSKJ²
vélter tudi welter -- [vélterv prid. rabi (ẹ́)
šport., v zvezi velter kategorija kategorija težkoatletov telesne teže med 63 in 74 kg: zmagati v velter kategoriji; boksar, rokoborec velter kategorije
Pravopis
vélter.. tudi vélter prvi del podr. zlož. (ẹ́) |63—74 kg|: vélterkategoríja tudi vélter kategoríja
SSKJ²
vélterski -a -o prid. (ẹ́)
šport., v zvezi velterska kategorija kategorija težkoatletov telesne teže med 63 in 74 kg: boksar velterske kategorije
Celotno geslo Vezljivostni NG
višína-esamostalnik ženskega spola
  1. veličina navzgor
    • višina česa
    • , višina od/do česa
    • , višina v čem, kje, kdaj
    • , višina okoli česa, koliko
  2. količina, obseg
    • višina česa
    • , višina od/do česa
    • , višina v čem
    • , višina okoli česa, koliko
  3. stopnja
    • višina česa
    • , višina od/do česa
    • , višina v čem
vóltni vóltna vóltno pridevnik [vóltni]
    del pridevniške zloženke v obliki n-voltni ki je v zvezi z določenim številom voltov
ETIMOLOGIJA: volt
vrelíšče vrelíšča samostalnik srednjega spola [wrelíšče]
    1. temperatura, pri kateri ob določenem tlaku snov začne prehajati iz tekočega stanja v plinasto
    2. ekspresivno najvišja stopnja intenzivnosti, napetosti, čustvene vznemirjenosti
ETIMOLOGIJA: vreti
Jezikovna
Zapis merskih enot z velikimi tiskanimi črkami

Zanima me, ali se merske enote (m,kg ...) pri zapisu z velikimi tiskanimi (npr. v naslovih) ohranja kot male tiskane ali se jih brez pridržka zapiše z velikimi (5 M, 2 KG)? Če da, kaj storiti v primeru merskih enot, ki so v osnovi sestavljene iz velikih in malih tiskanih (npr. mA)?

Jezikovna
Zapisovanje stopinj

Spoštovani, najprej bi rad pohvalil vašo Jezikovno svetovalnico, ki lahko vsakomur pomaga pri reševanju pravopisnih problemov, na katere naleti pri svojem delu.

Zanima me, kdaj bo naš pravopis poenotil zapisovanje različnih stopinj. Zdaj namreč zahteva, da temperaturne stopinje pišemo nestično (na primer 25 °C za 25 stopinj Celzija), vse druge stopinje, tudi geografske, pa stično (na primer 25° s. g. š. za 25 stopinj severne geografske širine). To je še posebej moteče, če v besedilu ali preglednici nastopajo različne stopinje skupaj. Otrokom v šoli, na primer, ni mogoče razložiti, od kod te razlike. Dodatno zmedo povzročajo tudi razlike med Slovarjem slovenskega knjižnega jezika, kjer so tudi temperaturne stopinje zapisane stično (na primer pri geslih Celzij in stopinja), in Slovenskim pravopisom, kjer so zapisane nestično. Še več: pri geslu stopinja so najprej navedene stično (–20°), nato pa še nestično, skupaj sCelzijem« (5 °C).

Ali to pomeni, da je dejansko pravilo za zapisovanje stopinj takole: stopinje brez navajanja njihove vrste (brez opredelitve, pojasnila) pišemo stično (na primer: Zunaj je 25°. Ena od koordinat mesta je 25°.), z navajanjem njihove vrste pa nestično (na primer: Zunaj je 25 °C. Ena od koordinat mesta je 25 °s. g. š.)? Moj predlog je, da se znak za vse vrste stopinj glede na število piše stično in glede na opredelitev (pojasnilo) nestično (torej temperatura 5° C, lega 15° s. g. š., potres 7° MCS itd.).

Jezikovna
Zapis številk z besedo

Zanima me, do kod števila pišemo z besedo in od kod naprej s številko. Od kod pravilo, da števila do enajst oz. do enaindvajset pišemo z besedo? Katero pravilo velja?

Jezikovna
Zapis trajanja in raba simbola »h« za uro

Kako zapišemo »osem ur, pet minut, dve sekundi« s števkami, simbolom pa ločiloma: 8h5'2" ali 8h05'02" (najbrž brez presledkov In najverjetneje ne 08h05'02")?

Celotno geslo Vezljivostni NG
zlát-a -opridevnik
  1. vreden, dragocen glede na zlato
    • kaj biti zlato s čim
  2. zelo dober
    • kdo biti zlat do česa/koga
    • , kaj biti zlat s čim
  3. najuspešnejši
    • kdo biti zlat v/na/pri čem, kje
    • , kdo biti zlat s čim/kom
žélva žélve samostalnik ženskega spola [žélva]
    1. vodni ali kopenski plazilec z oklepom iz roževinastih plošč, ki ščiti hrbet in trebuh; primerjaj lat. Testudines
    2. starorimska vojaška formacija, v kateri enota v tesnem postroju za zaščito pred izstrelki drži ščite ob straneh in nad glavo
STALNE ZVEZE: galapaška želva, glavata želva, jastrebja želva, močvirska želva, zelenkasta želva, želva hlastavka
ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...
Geografija
žítna enôta -e -e ž
Celotno geslo Frazemi
žóga Frazemi s sestavino žóga:
[okrógel] kot žóga, pobírati žógo iz mréže, pobráti žógo iz mréže, posláti žógo v mréžo, potísniti žógo v mréžo, správiti žógo v mréžo, žóga je bilà za hŕbtom kóga, žóga je končála za hŕbtom kóga, žóga je okrógla, žóga se je znašlà za hŕbtom kóga
Število zadetkov: 155