Zadetki iskanja
Prosim vas za pomoč glede poimenovanja za letalo, ki je hkrati zračni tanker in transportno letalo , angleški ustreznik je Multi Role Tanker Transport Aircraft . Termin označuje 'letalo, ki lahko sočasno opravlja tri različne funkcije: prečrpavanje goriva v zraku, prevoz potnikov in/ali tovora ter evakuacijo obolelih in ranjenih'. Na slovenskih spletnih straneh se pojavlja več izrazov in več zapisov. Zapis s poševnico: leteči tanker/transportno letalo ; leteči transporter/tanker ; večnamenski tanker/transporter . Opisni zapis z veznikom in: leteči tanker in večnamensko transportno letalo ; večnamenski tanker in transporter ; večnamenski transporter in leteči tanker ; večnamenski zračni tanker in transporter . Zapis s stičnim vezajem: večnamenski zračni tanker-transporter . Na Slovenski vojski so mi svetovali izraz zračni tanker - transporter , torej zapis z nestičnim vezajem. Ta zapis se mi ne zdi primeren. Kateri zapis bi bil pravopisno ustrezen?
šport., v zvezi velter kategorija kategorija težkoatletov telesne teže med 63 in 74 kg: zmagati v velter kategoriji; boksar, rokoborec velter kategorije
šport., v zvezi velterska kategorija kategorija težkoatletov telesne teže med 63 in 74 kg: boksar velterske kategorije
- veličina navzgor
- višina česa
- , višina od/do česa
- , višina v čem, kje, kdaj
- , višina okoli česa, koliko
- količina, obseg
- višina česa
- , višina od/do česa
- , višina v čem
- , višina okoli česa, koliko
- stopnja
- višina česa
- , višina od/do česa
- , višina v čem
Zanima me, ali se merske enote (m,kg ...) pri zapisu z velikimi tiskanimi (npr. v naslovih) ohranja kot male tiskane ali se jih brez pridržka zapiše z velikimi (5 M, 2 KG)? Če da, kaj storiti v primeru merskih enot, ki so v osnovi sestavljene iz velikih in malih tiskanih (npr. mA)?
Spoštovani, najprej bi rad pohvalil vašo Jezikovno svetovalnico, ki lahko vsakomur pomaga pri reševanju pravopisnih problemov, na katere naleti pri svojem delu.
Zanima me, kdaj bo naš pravopis poenotil zapisovanje različnih stopinj. Zdaj namreč zahteva, da temperaturne stopinje pišemo nestično (na primer 25 °C za 25 stopinj Celzija), vse druge stopinje, tudi geografske, pa stično (na primer 25° s. g. š. za 25 stopinj severne geografske širine). To je še posebej moteče, če v besedilu ali preglednici nastopajo različne stopinje skupaj. Otrokom v šoli, na primer, ni mogoče razložiti, od kod te razlike. Dodatno zmedo povzročajo tudi razlike med Slovarjem slovenskega knjižnega jezika, kjer so tudi temperaturne stopinje zapisane stično (na primer pri geslih Celzij in stopinja), in Slovenskim pravopisom, kjer so zapisane nestično. Še več: pri geslu stopinja so najprej navedene stično (–20°), nato pa še nestično, skupaj sCelzijem« (5 °C).
Ali to pomeni, da je dejansko pravilo za zapisovanje stopinj takole: stopinje brez navajanja njihove vrste (brez opredelitve, pojasnila) pišemo stično (na primer: Zunaj je 25°. Ena od koordinat mesta je 25°.), z navajanjem njihove vrste pa nestično (na primer: Zunaj je 25 °C. Ena od koordinat mesta je 25 °s. g. š.)? Moj predlog je, da se znak za vse vrste stopinj glede na število piše stično in glede na opredelitev (pojasnilo) nestično (torej temperatura 5° C, lega 15° s. g. š., potres 7° MCS itd.).
Zanima me, do kod števila pišemo z besedo in od kod naprej s številko. Od kod pravilo, da števila do enajst oz. do enaindvajset pišemo z besedo? Katero pravilo velja?
Kako zapišemo »osem ur, pet minut, dve sekundi« s števkami, simbolom pa ločiloma: 8h5'2" ali 8h05'02" (najbrž brez presledkov In najverjetneje ne 08h05'02")?
- vreden, dragocen glede na zlato
- kaj biti zlato s čim
- zelo dober
- kdo biti zlat do česa/koga
- , kaj biti zlat s čim
- najuspešnejši
- kdo biti zlat v/na/pri čem, kje
- , kdo biti zlat s čim/kom
- 1. vodni ali kopenski plazilec z oklepom iz roževinastih plošč, ki ščiti hrbet in trebuh; primerjaj lat. Testudines
- 2. starorimska vojaška formacija, v kateri enota v tesnem postroju za zaščito pred izstrelki drži ščite ob straneh in nad glavo
ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »