Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
berívka berívke samostalnik ženskega spola [beríu̯ka]
    1. hitro rastoča solata, ki ne dela glav in pri kateri se listi pobirajo mladi
      1.1. listi te solate kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: ↑brati
Celotno geslo eSSKJ
čèber čèbra in čebèr čebrà samostalnik moškega spola [čə̀bər] in [čəbə̀r]
    večja, zlasti lesena posoda, navadno z dvema ročajema
ETIMOLOGIJA: = cslov. čьb(ь)rь, hrv., srb. čàbar, češ. džber < pslov. čьbьrъ = litov. kibìras ‛vedro’, nejasnega izvora - več ...
Celotno geslo eSSKJ
gobán gobána in gobàn gobána samostalnik moškega spola [gobán] in [gobàn]
    1. goba, navadno z rjavim klobukom, svetlejšim betom in trosovnico iz cevk, ki z zorenjem rumeni in pozeleni; primerjaj lat. Boletus
      1.1. ta goba kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: borov goban, črni goban, jesenski goban, kraljevi goban, lepi goban, leponogi goban, poletni goban, rumeni goban, vražji goban, žametasti goban
ETIMOLOGIJA: ↑goba
SSKJ²
kisál -i [kisau̯] ž (ȃ)
nar. zahodno kisla repa ali kislo zelje: poln čeber kisali / svinjsko rebrce s kisaljo
● nar. zahodno jed ima preveč kisali je prekisla
// kisla pijača: te kisali ne bom pil
Pravopis
kisál -i [-u̯] ž, snov. (ȃ) pokr. zah. |kisla repa, kislo zelje|
SSKJ²
kísati -am nedov. (ȋ)
1. delati kaj kislo: kisati juho; kisati z vinskim kisom
// povzročati, da postaja kaj kislo: kisati repo, zelje
2. agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: kisati travo / kisati krmo
    kísati se 
    1. zaradi vrenja postajati kisel: mleko, vino se kisa; zelje se že kisa
    // ekspr. kvariti se, slabšati se: hrana se je že začela kisati
    ●     ekspr. pamet se mu kisa v svojem ravnanju, mišljenju postaja nepreudaren; ekspr. vreme se že ves dan kisa je, postaja neprijetno, pusto
    2. ekspr. z izrazom na obrazu, z obnašanjem kazati nerazpoloženje, nejevoljo: pijte, kaj bi se kisali; ni ga bilo, nekaj se kisa / nehaj se že kisati jokati
Celotno geslo Sinonimni
kísati -am nedov.
kaj povzročati, da postaja kaj kislo (zaradi vrenja)
SINONIMI:
kvasiti2, knj.izroč. kisliti
GLEJ ŠE SINONIM: silirati
Celotno geslo Vezljivostni G
kísati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj delati kaj kislo
/Navadno/ si solato kisa (z vinskim kisom).
SSKJ²
kisáva -e ž (ȃ)
star. kisla repa ali kislo zelje: kad s kisavo
Pravopis
kísel -sla -o [-u̯]; bolj ~ (í) ~ sok; poud.: ~ nasmeh |prisiljen|; ~o vreme |neprijetno, pusto|; Kompot je že ~ |pokvarjen|
kísli -a -o (í) ~o zelje; kmet. ~a tla
kíslo -ega s, snov. (í) poud. požirek ~ega |kisle pijače|; vleči na ~; dišati po ~em
kíslost -i ž, pojm. (í)
SSKJ²
kíselina1 tudi kiselína -e ž (í; í)
nar. kislo zelje ali kisla repa: poln čeber kiseline / kiselina je bila dobro zabeljena
SSKJ²
kislád -i ž (ȃ)
ekspr. kisla repa ali kislo zelje: jesti kislad s krompirjem
Celotno geslo eSSKJ
krvavíca krvavíce samostalnik ženskega spola [kərvavíca]
    klobasa z nadevom iz krvi, drobovine, mesa in riža, kaše v svinjskem ali govejem črevesu
ETIMOLOGIJA: ↑krvav
SSKJ²
kvásiti2 -im tudi kvasíti -ím nedov.(ā ȃ; ī í)
1. povzročati, da postaja kaj (zaradi vrenja) kislo; kisati: kvasiti kumare, zelje; sok je začel vreti in se kvasiti
// zastar. namakati, močiti: roke je dolgo kvasil v vodi
2. dajati, dodajati kvas: kvasiti testo / kvasiti flancate
♦ gastr. kvasiti divjačino povzročati, da postaja v kvaši mehkejša in da dobiva določen okus
    kvásiti se, tudi kvasíti se
    vzhajati2: kruh se kvasi
    kvášen -a -o tudi kvašèn -êna -o:
    kvašeno testo
SSKJ²
natepávati -am nedov. (ȃ)
1. ekspr. jesti: sedli so za mizo in začeli natepavati / natepavati koruzni močnik / dan na dan natepavajo kislo zelje in fižol / tako natepava, da manjka že pol hleba; natepavati se s kruhom
2. ekspr. tepsti, pretepati: zakadil se je vanj in ga začel natepavati
● pog. celo popoldne sva natepavala pingpong igrala
Pravopis
natepávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; natepávanje (ȃ) poud. koga/kaj ~ kislo zelje in fižol |jesti|
natepávati se -am se (ȃ) poud. z/s čim ~ ~ s kruhom |naglo, pohlepno jesti|
SSKJ²
obteževáti -újem nedov. (á ȗ)
1. dajati, nameščati težek predmet na drugega
a) da se le-ta stisne, ne premika: obteževati kislo zelje
b) zaradi večje teže, ravnotežja: obteževati ladje, žerjave; obteževati s kamni, svincem
2. delati kaj težje: plezalna vrv mu je zelo obteževala nahrbtnik; pren. skrb mu je obteževala srce
SSKJ²
okísati -am dov. (ȋ)
1. narediti kaj kislo: posoliti in okisati fižol; okisati z limoninim sokom
// povzročiti, da postane kaj kislo: okisati zelje
2. agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: okisati travo / okisati krmo
    okísati se 
    zaradi vrenja postati kisel: vino se je že okisalo
    okísan -a -o:
    okisani krompir krompirjeva solata; prav okisana solata; močiti koga z okisano vodo
SSKJ²
podmésti -médem in -métem in podmêsti -mêdem in -mêtem dov., stil. podmèl podméla in podmêla (ẹ́; é)
gastr. zgostiti jed z zmesjo moke in vode: podmesti kislo zelje
    podméden in podméten -a -o in podmedèn in podmetèn -êna -o:
    podmeden krompir; podmeden močnik
Pravopis
podmésti -médem in podmésti -métem in podmêsti -mêdem in podmêsti -mêtem dov., nam. podmést/podmèst in podmèst/podmêst; podmédenje in podmétenje in podmedênje in podmetênje; drugo gl. mésti (ẹ́; ẹ́; é; é) kaj ~ kislo zelje
Število zadetkov: 33