vidžêjanje -a s (ȇ)
poustvarjanje videoprojekcije s tehniko urejanja, mešanja izvornih videoposnetkov, navadno med predvajanjem, izvajanjem glasbe: načini vidžejanja; Drugi del postavitve je namenjen izsekom vidžejanja, kjer oblikovalci s svojo lastno vizualno produkcijo spremljajo glasbeni nastop didžejev E iz vidžêjati iz ↑vídžêj
Zadetki iskanja
SNB
SNB
vikendáški -a -o prid. (á) pog.
1. ki se nanaša na lastnike vikendov: vikendaški lobi; vikendaški sosedje; vikendaška domačija; V naši vasi po vojni ni bilo nikogar, v zadnjih deset letih pa se je razvila v živahno vikendaško naselje, kjer bi potrebovali elektriko
2. ki se nanaša na vikend, konec tedna: vikendaški izlet; Brez dvoma gre znova za reklamiranje slovenske turistične ponudbe, kar je kot naročeno za vikendaške popotnike kot ciljno publiko E (↑)vikendáš
1. ki se nanaša na lastnike vikendov: vikendaški lobi; vikendaški sosedje; vikendaška domačija; V naši vasi po vojni ni bilo nikogar, v zadnjih deset letih pa se je razvila v živahno vikendaško naselje, kjer bi potrebovali elektriko
2. ki se nanaša na vikend, konec tedna: vikendaški izlet; Brez dvoma gre znova za reklamiranje slovenske turistične ponudbe, kar je kot naročeno za vikendaške popotnike kot ciljno publiko E (↑)vikendáš
SNB
vnašálec -lca [wnašau̯ca] m, člov. (ȃ)
kdor kaj vnaša, navadno podatke: Na petih okrajnih sodiščih, kjer imajo največ zaostankov, so sprejeli ukrepe za njihovo zmanjševanje, med drugim so angažirali zunanje vnašalce in povečali normo E (↑)vnášati
kdor kaj vnaša, navadno podatke: Na petih okrajnih sodiščih, kjer imajo največ zaostankov, so sprejeli ukrepe za njihovo zmanjševanje, med drugim so angažirali zunanje vnašalce in povečali normo E (↑)vnášati
SNB
vúdu1 -ja in vudú -ja in voodoo -ja cit. [vúdu in vudú] m (ȗ)
1. karibska vera, izvirajoča iz zahodne Afrike, za katero je značilno priznavanje enega božanstva in čaščenje duhov v povezavi z magijskimi praksami: preganjati vudu; obred vuduja; Vudu je pogosto pomenil samo nekaj slabega, čeprav etična načela svečenikom dovoljujejo uporabo nadnaravnih sil predvsem v dobre namene, le v brezizhodnem položaju pa tudi v slabe
2. ekspr. neznanstvena obravnava znanstvene tematike: Včasih vse skupaj spominja bolj na vudu kot na sodobno znanost, komentira njihove poskuse profesor s fakultete za fiziko na univerzi v ZDA
3. zabavna glasba, podobna glasbi, značilni za verski kult vudu: elektronski vudu; Medina je mesto sedanjosti in prihodnosti, virtualno mesto, kjer se prepletajo rock, funk, trance, vudu in elektronika E ← agl. voodoo ← kreol. voudou ← zahodnoafriško
1. karibska vera, izvirajoča iz zahodne Afrike, za katero je značilno priznavanje enega božanstva in čaščenje duhov v povezavi z magijskimi praksami: preganjati vudu; obred vuduja; Vudu je pogosto pomenil samo nekaj slabega, čeprav etična načela svečenikom dovoljujejo uporabo nadnaravnih sil predvsem v dobre namene, le v brezizhodnem položaju pa tudi v slabe
2. ekspr. neznanstvena obravnava znanstvene tematike: Včasih vse skupaj spominja bolj na vudu kot na sodobno znanost, komentira njihove poskuse profesor s fakultete za fiziko na univerzi v ZDA
3. zabavna glasba, podobna glasbi, značilni za verski kult vudu: elektronski vudu; Medina je mesto sedanjosti in prihodnosti, virtualno mesto, kjer se prepletajo rock, funk, trance, vudu in elektronika E ← agl. voodoo ← kreol. voudou ← zahodnoafriško
- vúdu2 -- v prid. rabi
vudujski: vudu lutka; vudu magija; Na Haitiju je snemala dokumentarni film o tamkajšnjih vudu ritualih
SNB
windsurfing -a cit. [víntsə̀rfing-] m (ȋ-ə̏)
šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra; deskanje (1), jadranje na deski, surfanje (1): Poletje sem preživela na morju, kjer sem obiskovala tečaj windsurfinga in se borila z vetrom vsaj dve uri na dan E ← agl. windsurfing iz wind 'veter' + ↑surf
šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra; deskanje (1), jadranje na deski, surfanje (1): Poletje sem preživela na morju, kjer sem obiskovala tečaj windsurfinga in se borila z vetrom vsaj dve uri na dan E ← agl. windsurfing iz wind 'veter' + ↑surf
SNB
zavíhekSSKJ -hka m (ȋ)
del pogovornega okna, ki omogoča dostop do dokumenta ali spletne strani znotraj istega pogovornega okna: Portal nas s klikom na zavihek Avdio/Video popelje v multimedijski center, kjer lahko v živo spremljamo vse javne radijske postaje E (↑)zavíhati
del pogovornega okna, ki omogoča dostop do dokumenta ali spletne strani znotraj istega pogovornega okna: Portal nas s klikom na zavihek Avdio/Video popelje v multimedijski center, kjer lahko v živo spremljamo vse javne radijske postaje E (↑)zavíhati
SNB
zénovski -a -o prid. (ẹ̑)
ki se nanaša na zen, smer v budizmu, ki uči tehniko samoobvladovanja, notranje sprostitve; zenbudistični: zenovski mojster; zenovski vrtovi; zenovska meditacija; Drugi sklop razstavljenih del sestavljajo podobe iz zasebnega življenja, kjer prevladuje umirjeno in čutno ozračje, nekakšna zenovska spokojnost tistih najmanjših, najmanj opaznih trenutkov življenja E (↑)zén
ki se nanaša na zen, smer v budizmu, ki uči tehniko samoobvladovanja, notranje sprostitve; zenbudistični: zenovski mojster; zenovski vrtovi; zenovska meditacija; Drugi sklop razstavljenih del sestavljajo podobe iz zasebnega življenja, kjer prevladuje umirjeno in čutno ozračje, nekakšna zenovska spokojnost tistih najmanjših, najmanj opaznih trenutkov življenja E (↑)zén
SNB
žájfast -a -o prid. (ȃ) pog.
1. ki je v zvezi z žajfo: Ne se je dotikat z žajfasto roko
2. pretirano čustven: žajfasta melodrama; žajfasta nadaljevanka; žajfasta zgodba; Revialni tisk se da hitreje in površneje predelati, kar za knjige ne velja, razen za žajfaste romane, kjer lahko vedno spustiš nekaj strani in ničesar ne zamudiš E (↑)žájfa
1. ki je v zvezi z žajfo: Ne se je dotikat z žajfasto roko
2. pretirano čustven: žajfasta melodrama; žajfasta nadaljevanka; žajfasta zgodba; Revialni tisk se da hitreje in površneje predelati, kar za knjige ne velja, razen za žajfaste romane, kjer lahko vedno spustiš nekaj strani in ničesar ne zamudiš E (↑)žájfa
SNB
živílstvo -a s (ȋ)
dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem in predelovanjem hrane, surovin rastlinskega, živalskega izvora; agroživilstvoSSKJ: prestrukturiranje živilstva; reforma kmetijstva in živilstva; Strategija slovenskega živilstva bi morala biti tesneje povezana veriga, kjer ni več govora o kmetijstvu in živilski industriji, ampak je skupni imenovalec proizvodnja hrane E (↑)živílo
dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem in predelovanjem hrane, surovin rastlinskega, živalskega izvora; agroživilstvoSSKJ: prestrukturiranje živilstva; reforma kmetijstva in živilstva; Strategija slovenskega živilstva bi morala biti tesneje povezana veriga, kjer ni več govora o kmetijstvu in živilski industriji, ampak je skupni imenovalec proizvodnja hrane E (↑)živílo
SNB
žurírati -am nedov. (ȋ) pog.
preživljati čas v družbi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žurati: Dobro se počuti na plesiščih diskotek, kjer večkrat žurira s prijatelji in znanci E ↑žúr
preživljati čas v družbi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žurati: Dobro se počuti na plesiščih diskotek, kjer večkrat žurira s prijatelji in znanci E ↑žúr
SNB
žúrka -e ž (ȗ)
1. pog. zasebna družabna prireditev za ožji krog zlasti mlajših povabljencev, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žurSSKJ: Če želi vaš otrok doma pripraviti žurko, mu ne nasprotujte
2. pog. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabavaSSKJ, žur (1): novoletna žurka; V kavarni, kjer so pile kavo, je natakarica pospravljala po študentski žurki, ki se je zavlekla do šeste zjutraj
3. pog. prijetno vzdušje; žur (2): Glasbena skupina zna narediti žurko
4. ekspr. zelo neprijetno dogajanje; žur (3): Ko je pijan, se žena zapre v hišo, zaklene, on robanti celo noč, nazadnje uspe vlomiti in imamo celo žurko E = hrv., srb. žȗrka iz ↑žúr
1. pog. zasebna družabna prireditev za ožji krog zlasti mlajših povabljencev, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žurSSKJ: Če želi vaš otrok doma pripraviti žurko, mu ne nasprotujte
2. pog. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabavaSSKJ, žur (1): novoletna žurka; V kavarni, kjer so pile kavo, je natakarica pospravljala po študentski žurki, ki se je zavlekla do šeste zjutraj
3. pog. prijetno vzdušje; žur (2): Glasbena skupina zna narediti žurko
4. ekspr. zelo neprijetno dogajanje; žur (3): Ko je pijan, se žena zapre v hišo, zaklene, on robanti celo noč, nazadnje uspe vlomiti in imamo celo žurko E = hrv., srb. žȗrka iz ↑žúr
SNB
bolónjskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na enotni evropski sistem visokošolskega izobraževanja, ki predvideva medsebojno primerljivost študijskih programov: novi bolonjski programi; bolonjski sistem; Diplomiranci na prvi bolonjski stopnji imajo v svojem nazivu pred imenom napisano le dipl. (ne univ. dipl.), na drugi stopnji pridobijo naslov magister, na tretji pa doktor znanosti E po italijanskem mestu Bologna, kjer so leta 1999 ministri evropskih držav podpisali deklaracijo o reformi sistema visokošolskega izobraževanja
ki se nanaša na enotni evropski sistem visokošolskega izobraževanja, ki predvideva medsebojno primerljivost študijskih programov: novi bolonjski programi; bolonjski sistem; Diplomiranci na prvi bolonjski stopnji imajo v svojem nazivu pred imenom napisano le dipl. (ne univ. dipl.), na drugi stopnji pridobijo naslov magister, na tretji pa doktor znanosti E po italijanskem mestu Bologna, kjer so leta 1999 ministri evropskih držav podpisali deklaracijo o reformi sistema visokošolskega izobraževanja
- bolónjska refórma -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
reforma s istema visokošolskega izobraževanja, ki se je na podlagi Bolonjske deklaracije na slovenskih univerzah postopoma uvajala od leta 2005: uresničevanje bolonjske reforme; Bolonjska reforma naj bi povečala učinkovitost in kakovost našega študija ter omogočila, da bi se diplomirani strokovnjaki z različnih univerz lahko zaposlovali v vseh evropskih državah
Glasuj
SNB
debriefing -a cit. [debrífing-] in debrífing -a m (ȋ)
psihološka terapevtska storitev in svetovanje po travmatičnih dogodkih: Več raziskav je pokazalo, da pomoč psihologov ali t. i. debriefing, kakršnega so deležne žrtve naravnih nesreč ali drugih travmatičnih dogodkov, ni vedno učinkovit | Debrifing je oblika psihološke intervencije, izvedene po kritičnem incidentu E ← agl. debriefing iz debrief iz (↑)de… + tvor. od brief 'kratek'; iz vojaškega žargona, kjer pomeni 'dobiti kratko informacijo po opravljeni nalogi'
psihološka terapevtska storitev in svetovanje po travmatičnih dogodkih: Več raziskav je pokazalo, da pomoč psihologov ali t. i. debriefing, kakršnega so deležne žrtve naravnih nesreč ali drugih travmatičnih dogodkov, ni vedno učinkovit | Debrifing je oblika psihološke intervencije, izvedene po kritičnem incidentu E ← agl. debriefing iz debrief iz (↑)de… + tvor. od brief 'kratek'; iz vojaškega žargona, kjer pomeni 'dobiti kratko informacijo po opravljeni nalogi'
SNB
lymska bolézen -e -zni cit. [lájmska] in lájmska bolézen -e -zni ž (ȃ, ẹ̑) med.
bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo; borelija (2), borelioza, lymska borelioza: Zdravljenje z antibiotiki je smiselno v vseh stadijih lymske bolezni, najbolj učinkovito pa je na začetku bolezni | Računalniški modeli in raziskave na terenu kažejo, da kolikor bolj pester je ekosistem, toliko manjša je nevarnost pojava lajmske bolezni E po ameriškem mestu Lyme, kjer so 1975 zabeležili več pojavov te bolezni
bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo; borelija (2), borelioza, lymska borelioza: Zdravljenje z antibiotiki je smiselno v vseh stadijih lymske bolezni, najbolj učinkovito pa je na začetku bolezni | Računalniški modeli in raziskave na terenu kažejo, da kolikor bolj pester je ekosistem, toliko manjša je nevarnost pojava lajmske bolezni E po ameriškem mestu Lyme, kjer so 1975 zabeležili več pojavov te bolezni
SNB
lymska borelióza -e -e cit. [lájmska] in lájmska borelióza -e -e [borelijoza] ž (ȃ, ọ̑) med.
bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo; borelija (2), borelioza, lymska bolezen: Na ljubljanski kliniki za infekcijske bolezni na dan v povprečju odkrijejo od pet do deset bolnikov z lymsko boreliozo | Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je lani v Sloveniji zaradi lajmske borelioze zbolel 3801 človek E po ameriškem mestu Lyme, kjer so 1975 zabeležili več pojavov te bolezni
bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo; borelija (2), borelioza, lymska bolezen: Na ljubljanski kliniki za infekcijske bolezni na dan v povprečju odkrijejo od pet do deset bolnikov z lymsko boreliozo | Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je lani v Sloveniji zaradi lajmske borelioze zbolel 3801 človek E po ameriškem mestu Lyme, kjer so 1975 zabeležili več pojavov te bolezni
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 135
Dostopnost