težíšče -a s (í)
1. fiz. točka, v kateri se mora telo podpreti, da se teža uravnoteži: izračunati, ugotoviti težišče; vozilo ima težišče blizu tal / premakniti, prenesti težišče telesa naprej
2. s prilastkom območje, kjer je kako dogajanje najintenzivnejše: težišče delovanja se je premaknilo na Dolenjsko
// osrednji, najpomembnejši del: težišče leksikona je posvečeno besedni umetnosti; težišče festivala je na zabavni glasbi / publ. težišče gospodarjenja je na vzreji plemenske živine največji poudarek
♦ geom. težišče trikotnika presečišče treh premic, od katerih gre vsaka skozi oglišče trikotnika in razpolovišče nasprotne stranice
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
točílnica -e ž (ȋ)
1. prostor ali manjši gostinski lokal, kjer se streže s pijačami: piti pivo v točilnici; točilnica ob bencinski črpalki
2. knjiž. točilna miza: stati za točilnico
1. prostor ali manjši gostinski lokal, kjer se streže s pijačami: piti pivo v točilnici; točilnica ob bencinski črpalki
2. knjiž. točilna miza: stati za točilnico
SSKJ²
tolmún -a m (ȗ)
poglobljeni del rečne struge ali jezerskega dna, kjer dela voda vrtinec: vreči kamen v tolmun; globok tolmun / jezerski, rečni tolmun; pren., knjiž. tolmun pozabe
poglobljeni del rečne struge ali jezerskega dna, kjer dela voda vrtinec: vreči kamen v tolmun; globok tolmun / jezerski, rečni tolmun; pren., knjiž. tolmun pozabe
SSKJ²
toríšče -a s (í) knjiž., navadno s prilastkom
1. celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost; področje: znanje z naravoslovnega torišča; zbornik vsebuje članke z različnih torišč
// dejavnost, delo v okviru take celote: raziskovanje in razstavljanje sta dve torišči muzejskega dela / delovno torišče psihologije / z oslabljenim pomenom uspešno se uveljaviti na torišču športa v športu
2. kraj, prostor, kjer se kaj dogaja: lovska družba je določila torišče naslednjega lova
● zastar. pričakati sovražnika na torišču bojišču
// kraj, prostor sploh: izkopavanja na torišču stare prestolnice
1. celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost; področje: znanje z naravoslovnega torišča; zbornik vsebuje članke z različnih torišč
// dejavnost, delo v okviru take celote: raziskovanje in razstavljanje sta dve torišči muzejskega dela / delovno torišče psihologije / z oslabljenim pomenom uspešno se uveljaviti na torišču športa v športu
2. kraj, prostor, kjer se kaj dogaja: lovska družba je določila torišče naslednjega lova
● zastar. pričakati sovražnika na torišču bojišču
// kraj, prostor sploh: izkopavanja na torišču stare prestolnice
SSKJ²
tŕg -a m (ȓ r̄)
1. navadno odprt prostor, kjer se prodaja in kupuje raznovrstno blago, zlasti živila: trg je dobro založen; iti po solato na trg; na trgu prodajati sadje, zelenjavo; stojnice na trgu / bolšji trg na katerem se prodajajo navadno rabljene stvari; zelenjavni, živilski trg / ribji trg ribja tržnica
// odprt prostor, obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi: trg se je začel polniti; na trgu se je zbralo več tisoč ljudi; ulice in trgi / hiše na trgu; Trg republike
2. nekdaj naselje, večje od vasi in manjše od mesta, z določenimi značilnostmi obeh: naseliti se v trgu; prebivalci trga; trgi in mesta / ekspr. ves trg govori o tem vsi prebivalci trga
3. kupovanje in prodajanje blaga in storitev glede na ponudbo in povpraševanje: trg se sprošča, umirja; z uvozom vplivati na trg / izdelovati blago za trg / enotni, svobodni trg; finančni trg; knjižni trg; mednarodni, zunanji trg; trg na debelo; trg za bombaž / kapitalski trg del finančnega trga, na katerem se trguje s kapitalom, navadno v obliki delnic, obveznic / dati, ekspr. vreči izdelek na trg v položaj, ki omogoča kupovanje in prodajanje izdelka glede na ponudbo in povpraševanje
4. območje kupovanja in prodajanja blaga in storitev: izgubiti, publ. osvojiti trg; poljedelska država je dober trg za industrijske izdelke / potrebe, prenasičenost trga
● črni trg črna borza; sivi trg nezakonito trgovanje; trg v fevdalizmu naselje s tržnimi pravicami
♦ ekon. obvladati trg; devizni trg; odprti trg dostopen vsem proizvajalcem; prosti trg brez trgovinskih omejitev; skupni trg sodelovanje med državami, ki omogoča trgovino brez carinskih in trgovinskih omejitev; trg delovne sile
1. navadno odprt prostor, kjer se prodaja in kupuje raznovrstno blago, zlasti živila: trg je dobro založen; iti po solato na trg; na trgu prodajati sadje, zelenjavo; stojnice na trgu / bolšji trg na katerem se prodajajo navadno rabljene stvari; zelenjavni, živilski trg / ribji trg ribja tržnica
// odprt prostor, obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi: trg se je začel polniti; na trgu se je zbralo več tisoč ljudi; ulice in trgi / hiše na trgu; Trg republike
2. nekdaj naselje, večje od vasi in manjše od mesta, z določenimi značilnostmi obeh: naseliti se v trgu; prebivalci trga; trgi in mesta / ekspr. ves trg govori o tem vsi prebivalci trga
3. kupovanje in prodajanje blaga in storitev glede na ponudbo in povpraševanje: trg se sprošča, umirja; z uvozom vplivati na trg / izdelovati blago za trg / enotni, svobodni trg; finančni trg; knjižni trg; mednarodni, zunanji trg; trg na debelo; trg za bombaž / kapitalski trg del finančnega trga, na katerem se trguje s kapitalom, navadno v obliki delnic, obveznic / dati, ekspr. vreči izdelek na trg v položaj, ki omogoča kupovanje in prodajanje izdelka glede na ponudbo in povpraševanje
4. območje kupovanja in prodajanja blaga in storitev: izgubiti, publ. osvojiti trg; poljedelska država je dober trg za industrijske izdelke / potrebe, prenasičenost trga
● črni trg črna borza; sivi trg nezakonito trgovanje; trg v fevdalizmu naselje s tržnimi pravicami
♦ ekon. obvladati trg; devizni trg; odprti trg dostopen vsem proizvajalcem; prosti trg brez trgovinskih omejitev; skupni trg sodelovanje med državami, ki omogoča trgovino brez carinskih in trgovinskih omejitev; trg delovne sile
SSKJ²
tŕsnica -e ž (ȓ)
agr. prostor, kjer se gojijo trsne sadike: urediti trsnico; v trsnici vzgojene trte / vodja trsnice
agr. prostor, kjer se gojijo trsne sadike: urediti trsnico; v trsnici vzgojene trte / vodja trsnice
SSKJ²
tŕžnica -e ž (ȓ)
navadno pokrit prostor, kjer se vsak dan ob določenem času prodaja in kupuje raznovrstno blago, zlasti živila: urediti tržnico; hoditi kupovat v tržnico / zgraditi tržnico / ekološka tržnica tržnica, na kateri se prodajajo ekološki izdelki, pridelki; ribja tržnica; tržnica na debelo na kateri se kupuje in preprodaja blago v velikih količinah; veletržnica / stojnice na tržnici na (živilskem) trgu
navadno pokrit prostor, kjer se vsak dan ob določenem času prodaja in kupuje raznovrstno blago, zlasti živila: urediti tržnico; hoditi kupovat v tržnico / zgraditi tržnico / ekološka tržnica tržnica, na kateri se prodajajo ekološki izdelki, pridelki; ribja tržnica; tržnica na debelo na kateri se kupuje in preprodaja blago v velikih količinah; veletržnica / stojnice na tržnici na (živilskem) trgu
SSKJ²
ubikácija -e ž (á)
knjiž. kraj, prostor, kjer kaj je, se nahaja: ubikacija svetišča / železniške ubikacije stavbe, zgradbe; vinske gorice z ubikacijami za vinogradnike z domovi, s stanovanji
knjiž. kraj, prostor, kjer kaj je, se nahaja: ubikacija svetišča / železniške ubikacije stavbe, zgradbe; vinske gorice z ubikacijami za vinogradnike z domovi, s stanovanji
SSKJ²
umazaníja -e ž (ȋ)
1. zelo drobni delci navadno prijete, sprijete snovi na čem, kjer ni potrebno, zaželeno: na tleh, po kotih se nabira umazanija; izmiti, odstraniti, počistiti umazanijo; biti pokrit z umazanijo; posode se drži debela plast umazanije / s čevlji nositi umazanijo v hišo / ekspr. živeti v umazaniji v umazanem okolju, prostoru
2. ekspr. grdo, neprimerno dejanje ali ravnanje: odkrili so njegovo umazanijo; počenjati umazanije / govoriti umazanije
1. zelo drobni delci navadno prijete, sprijete snovi na čem, kjer ni potrebno, zaželeno: na tleh, po kotih se nabira umazanija; izmiti, odstraniti, počistiti umazanijo; biti pokrit z umazanijo; posode se drži debela plast umazanije / s čevlji nositi umazanijo v hišo / ekspr. živeti v umazaniji v umazanem okolju, prostoru
2. ekspr. grdo, neprimerno dejanje ali ravnanje: odkrili so njegovo umazanijo; počenjati umazanije / govoriti umazanije
SSKJ²
upepeljeválnica -e ž (ȃ)
stavba, prostor, kjer se sežigajo mrliči; krematorij: upepeljevalnica na Žalah
stavba, prostor, kjer se sežigajo mrliči; krematorij: upepeljevalnica na Žalah
SSKJ²
upogíb -a m (ȋ)
1. glagolnik od upogniti: veja se je pri upogibu zlomila / upogib kolena, roke
// fiz., teh. sprememba oblike telesa pri istočasnem prečnem delovanju nasprotnih sil, ki ne ležijo na isti premici: beton je občutljiv na upogib; odpornost na upogib / obremenitev na upogib upogibna obremenitev
2. mesto, kjer je kaj upognjeno: zravnati upogib / v upogibu lakti
1. glagolnik od upogniti: veja se je pri upogibu zlomila / upogib kolena, roke
// fiz., teh. sprememba oblike telesa pri istočasnem prečnem delovanju nasprotnih sil, ki ne ležijo na isti premici: beton je občutljiv na upogib; odpornost na upogib / obremenitev na upogib upogibna obremenitev
2. mesto, kjer je kaj upognjeno: zravnati upogib / v upogibu lakti
SSKJ²
usàd -áda m (ȁ á)
1. vdolbina, jama na strmem pobočju, kjer se odtrga zemlja in zdrsne navzdol: ustavili so se nad usadom
2. odtrganje in zdrsnjenje zemlje na strmem pobočju: naselje se ruši zaradi usadov in udorov; usadi prsti in kamenja / zemeljski usad
// gmota zemlje, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol: železniške zveze so bile pretrgane zaradi usadov; odstranjevanje usada
1. vdolbina, jama na strmem pobočju, kjer se odtrga zemlja in zdrsne navzdol: ustavili so se nad usadom
2. odtrganje in zdrsnjenje zemlje na strmem pobočju: naselje se ruši zaradi usadov in udorov; usadi prsti in kamenja / zemeljski usad
// gmota zemlje, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol: železniške zveze so bile pretrgane zaradi usadov; odstranjevanje usada
SSKJ²
ústje -a s (ū)
1. kraj, kjer se reka izliva v drugo reko, morje: pripluti do ustja; lijakasto, široko ustje / ustje reke
2. začetni ali končni del česa votlega, podolgovatega: ustje cevi, posode, steklenice; ustje dimnika, predora; ustje peči / ustje vulkanskega žrela
// začetni del česa podolgovatega sploh: ustje ceste, doline
♦ anat. maternično ustje; teh. škarjasto ustje ustje silokombajna z dvema sestavoma dovajalnih verig
1. kraj, kjer se reka izliva v drugo reko, morje: pripluti do ustja; lijakasto, široko ustje / ustje reke
2. začetni ali končni del česa votlega, podolgovatega: ustje cevi, posode, steklenice; ustje dimnika, predora; ustje peči / ustje vulkanskega žrela
// začetni del česa podolgovatega sploh: ustje ceste, doline
♦ anat. maternično ustje; teh. škarjasto ustje ustje silokombajna z dvema sestavoma dovajalnih verig
SSKJ²
ústnica -e ž (ȗ)
1. vsak od dveh mesnatih robov ustne odprtine
a) pri človeku: ustnice so mu drhtele od vznemirjenja; barvati, ličiti ustnice; v zadregi si je grizel ustnico; oblizovati si ustnice; stisniti ustnice; zmočiti bolniku ustnice; okrog ustnic so se ji naredili izpuščaji; poljubiti na ustnice; blede, brezkrvne, rdeče ustnice; čutne, debele, mesnate, naprej potisnjene, štrleče, velike ustnice; od mraza pomodrele, razpokane ustnice; spodnja, zgornja ustnica; robovi ustnic; črtalo, rdečilo za ustnice / skriviti ustnice v posmeh; odhajali so s pesmijo na ustnicah pojoč / zajčja ustnica prirojena preklana zgornja ustnica
● ekspr. le pomočila je ustnice v vino vino je le pokusila; ekspr. v takem položaju ne kaže drugega kot stisniti ustnice se obvladati, potrpeti; ekspr. beseda, prošnja mu je zamrla na ustnicah ni je (do konca) izrekel, povedal
b) pri nekaterih sesalcih in ribah: konjska, pasja ustnica
2. glasb. posebno oblikovana odprtina cevi, kjer se pod vplivom zračnega toka tvori zvok: ustnice pri orgelskih piščalih
♦ anat. sramna ustnica parna kožna guba zunanjega ženskega spolovila; male, velike sramne ustnice
1. vsak od dveh mesnatih robov ustne odprtine
a) pri človeku: ustnice so mu drhtele od vznemirjenja; barvati, ličiti ustnice; v zadregi si je grizel ustnico; oblizovati si ustnice; stisniti ustnice; zmočiti bolniku ustnice; okrog ustnic so se ji naredili izpuščaji; poljubiti na ustnice; blede, brezkrvne, rdeče ustnice; čutne, debele, mesnate, naprej potisnjene, štrleče, velike ustnice; od mraza pomodrele, razpokane ustnice; spodnja, zgornja ustnica; robovi ustnic; črtalo, rdečilo za ustnice / skriviti ustnice v posmeh; odhajali so s pesmijo na ustnicah pojoč / zajčja ustnica prirojena preklana zgornja ustnica
● ekspr. le pomočila je ustnice v vino vino je le pokusila; ekspr. v takem položaju ne kaže drugega kot stisniti ustnice se obvladati, potrpeti; ekspr. beseda, prošnja mu je zamrla na ustnicah ni je (do konca) izrekel, povedal
b) pri nekaterih sesalcih in ribah: konjska, pasja ustnica
2. glasb. posebno oblikovana odprtina cevi, kjer se pod vplivom zračnega toka tvori zvok: ustnice pri orgelskih piščalih
♦ anat. sramna ustnica parna kožna guba zunanjega ženskega spolovila; male, velike sramne ustnice
SSKJ²
uvòz -ôza m (ȍ ó)
1. kupovanje blaga v drugi državi: odobriti uvoz nafte; uvoz iz Kanade / publ. uvoz in izvoz tehnologije / publ. blago iz uvoza uvoženo blago
♦ ekon. intervencijski uvoz
// količina blaga, kupljenega v drugi državi: uvoz narašča; uvoz v vrednosti milijon dolarjev
2. kraj, prostor, kjer se vozi v kaj: asfaltiran uvoz k hiši, v garažo; zapeljati skozi uvoz, v uvoz; uvozi in izvozi na avtomobilski cesti
3. glagolnik od uvoziti 2: uvoz vlaka na postajo
1. kupovanje blaga v drugi državi: odobriti uvoz nafte; uvoz iz Kanade / publ. uvoz in izvoz tehnologije / publ. blago iz uvoza uvoženo blago
♦ ekon. intervencijski uvoz
// količina blaga, kupljenega v drugi državi: uvoz narašča; uvoz v vrednosti milijon dolarjev
2. kraj, prostor, kjer se vozi v kaj: asfaltiran uvoz k hiši, v garažo; zapeljati skozi uvoz, v uvoz; uvozi in izvozi na avtomobilski cesti
3. glagolnik od uvoziti 2: uvoz vlaka na postajo
SSKJ²
vádnica -e ž (ȃ)
1. učbenik z vajami zlasti za osnovno šolo: pisati, pripravljati vadnice; jezikovna vadnica / angleška vadnica
● ekspr. za nekaj časa se je kar spojil z latinsko vadnico se je zelo učil latinščino
2. nekdaj osnovna šola, povezana z učiteljiščem, na kateri se učiteljski kandidati vadijo, usposabljajo za učiteljski poklic: učitelj na vadnici
3. kraj, prostor, kjer se vadi v čem: prva vadnica je bil šolski vrt / ta revija je vadnica za mlade pisatelje
1. učbenik z vajami zlasti za osnovno šolo: pisati, pripravljati vadnice; jezikovna vadnica / angleška vadnica
● ekspr. za nekaj časa se je kar spojil z latinsko vadnico se je zelo učil latinščino
2. nekdaj osnovna šola, povezana z učiteljiščem, na kateri se učiteljski kandidati vadijo, usposabljajo za učiteljski poklic: učitelj na vadnici
3. kraj, prostor, kjer se vadi v čem: prva vadnica je bil šolski vrt / ta revija je vadnica za mlade pisatelje
SSKJ²
valíšče -a s (í)
1. kraj, prostor, kjer ptice valijo: ptičji par je pripravil, zapustil vališče / kokošnjak z urejenimi vališči
2. rib. prostor s posodami za valjenje ribjih iker: vališče z valilniki
1. kraj, prostor, kjer ptice valijo: ptičji par je pripravil, zapustil vališče / kokošnjak z urejenimi vališči
2. rib. prostor s posodami za valjenje ribjih iker: vališče z valilniki
SSKJ²
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 29
- 30
- 31
- 32
- 33
- 34
- 35
- Naslednja »
Število zadetkov: 696
Dostopnost