Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
manjšalnica od klas: klaski že zorijo; težki klaski / pšenični klaski
♦ bot. del klasa iz enega ali več cvetov
1. rastlina z dolgimi ozkimi listi in kolenčastim steblom brez izrazitih cvetov: spomladi trava ozeleni; po dvorišču se razrašča trava; kositi travo; krave mulijo travo; pohoditi, pomendrati, potlačiti travo; popleti, populiti, požeti travo v vinogradu; skriti se v travo; gosta, mehka, mlada, rosna, sočna, visoka trava; šop trave; bilo jih je kot listja in trave zelo veliko / ekspr.: trave so se zibale v vetru; vonj junijskih trav / povsod je pesek, le tu in tam raste kaka trava šop trave; ekspr. pozna vse trave in njihovo zdravilno moč zelišča / nakositi trave, travo za živino; grabiti, obračati, sušiti travo; naročje trave / angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; gorska, gozdna, močvirska trava
// travnata površina: otroci se igrajo na travi; hoditi po pesku in travi / kot opozorilo ne hodi po travi / ekspr. petje murnov v travah
2. pog. konoplja, po izvoru iz Indije, ki vsebuje smolo, opojno snov; indijska konoplja: gojiti travo
// mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov te rastline; marihuana: kaditi travo
3. v zvezi marijina trava trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, bot. migalica:
● ekspr. še preden je trava prerasla njegov grob, so ga pozabili kmalu po njegovi smrti; ekspr. naj raste trava ali ne, ko nas ne bo vseeno nam je, kako bo po naši smrti; evfem. ne bo več dolgo trave tlačil ne bo več dolgo živel; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni; ekspr. neumen, da sliši travo rasti zelo; z morsko travo polnjene žimnice s posušenimi listi, stebli morskih trav; plastična trava travi podobna plastična snov za blazine, pakiranje; nar. severovzhodno trava krompirja cima
♦ agr. kisla trava ki raste na kislih tleh; bot. trave rastline s kolenčastim steblom, navadno črtalastimi sedečimi listi in cveti v klaskih, Poaceae; klasasta s klasastim socvetjem, latasta trava z latastim socvetjem; medena trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski, Holcus; morske trave morske rastline s črtalastimi listi, Zostera; pasja trava z zgoščenim socvetjem, Dactylis; vrtn. pisana trava vrtna rastlina z dolgimi suličastimi listi z belimi ali rumenkastimi vzdolžnimi progami, Phalaris arundinacea var. picta
1. star eno leto: enoleten les; enoletna mladika; enoletna žival; enoletno dete
2. ki traja eno leto: enoletna praksa; enoletna sreča; enoletno poslovanje / enoletna šola / enoletni prostovoljec v stari Avstriji vojaški obveznik, ki mu je zaradi izobrazbe dovoljen enoletni vojaški rok
♦ bot. enoletna latovka trava z majhnimi zelenimi klaski v latih, Poa annua; enoletna rastlina rastlina, ki potrebuje za razvoj eno vegetacijsko dobo
1. kulturna rastlina, katere klas je sestavljen iz enocvetnih klaskov, ali njeno seme: mlatiti, sejati, žeti ječmen; mleti, phati ječmen; pražiti ječmen za kavo / jari, ozimni ječmen
2. gnojno vnetje lojnic v veki: dela se mu ječmen; imeti ječmen
♦ agr. dvovrstni ječmen dvovrstnik; goli ječmen ki se pri mlačvi izlušči iz pleve; bot. mišji ječmen trava z resastimi klaski, ki raste na nerodovitnih tleh, Hordeum murinum; etn. žeti ječmen po ljudskem verovanju zdraviti ječmen (v veki) z izgovarjanjem besed »ječmen žanjem« in s posnemanjem kretenj pri žetvi
1. nanašajoč se na med1:
a) medena kapljica / medena barva
b) medeno pecivo; medeno testo / medena potica
c) meden sat; letos je medeno leto
č) medeno cvetje
2. navadno v zvezi s hruška, jabolko mehek, zmehčan, goden: medene hruške
3. ekspr. zelo, pretirano prijazen: meden človek; ves meden je bil z njo
// ki vsebuje, izraža veliko, pretirano prijaznost: govoriti z medenim glasom; meden nasmeh, pogled; medene besede; medena govorica; pisati medena pisma
4. ekspr., v zvezi medeni mesec, medeni teden čas prvih mesecev, tednov po poroki: njuni medeni tedni so končani; pren., publ. medeni tedni po zmagi so minili in začela se je stvarnost
♦ bot. medena detelja prijetno dišeča visoka rastlina z belimi ali rumenimi cveti v grozdih, Melilotus; medena trava trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski, Holcus; medena ustna venčni list kukavic, navadno podaljšan v ostrogo; čeb. medena rosa sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice; mana
- medéno prisl.:
medeno govoriti; medeno se priklanjati; prstan z medeno rumenim kamnom; medeno sladek
nanašajoč se na miši: mišji mladič, samec / mišja luknja / dlaka mišje barve / ekspr. mežikal je s svojimi mišjimi očmi majhnimi, drobnimi
● ekspr. lase ji je spletla v dva mišja repka v drobni kiti; ekspr. od svojega ne odstopi niti za mišjo dlako prav nič; ekspr. rad bi že zapustil to mišjo luknjo in se preselil v spodobno stanovanje zelo majhno, slabo stanovanje
♦ bot. mišji ječmen trava z resastimi klaski, ki raste na nerodovitnih tleh, Hordeum murinum
nanašajoč se na travnik: travniške rastline; travniško cvetje; njivski in travniški / travniško zemljišče / travniški sadovnjak
♦ bot. travniški kukmak užitna travniška goba z rdečkastimi ali rjavo črnimi lističi in belim mesom, Agaricus campester; travniška kadulja travniška rastlina s temno modrimi cveti v socvetju, Salvia pratensis; travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; travniška latovka latovka z modro ali rjavkasto obarvanimi klaski, Poa pratensis; zool. travniška mravlja mravlja s temno liso na temno rdečem zadku, Formica pratensis; rumena travniška mravlja mravlja temno rumene ali svetlo rjave barve, ki se hrani s sokovi koreninskih uši, Lasius flavus
1. psu podobna zver z rumenkasto ali rjavkasto sivim kožuhom: volk je napadel, raztrgal jagnje; ekspr. volk kolje, mesari; volk tuli, zavija; krdelo volkov; lov na volka; bojevati se kot volk krvoločno, divje; jesti kot volk hlastno; z velikim tekom; krvoločen, požrešen kot volk; lačen kot volk / volk samotar / sivi volk
// volčji samec: volk in volkulja
2. slabš. krvoločen, neusmiljen človek: oni so volkovi, ne ljudje / vdor hitlerjevskih volkov vojakov / človeški volkovi
3. slabš., navadno s prilastkom pohlepen, brezobziren človek: imeli so jih za grabežljive volkove / borzni, poslovni volkovi; nenasitni kapitalistični volkovi
4. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na izraža, da kdo čuti, ima strastno željo po čem: prijatelj je volk na gobe, meso / biti volk na denar
5. igr., v zvezi volk in ovce igra z navadno dvajsetimi kamenčki, fižoli, ki jih je treba spraviti v nasprotni del igralnega polja, ki ga varujeta drugobarvna kamenčka, fižola: igrati (se) volka in ovce
// vsak od dveh drugobarvnih kamenčkov, fižolov te igre: volk požre, preskoči ovco
6. vnetje kože zaradi drgnjenja in znojenja, nečistoče, zlasti na dotikajočih se kožnih gubah: od hoje, jahanja dobiti volka
7. zaradi stika z ocetno kislino nastala zelena prevleka na bakru, kem. bazični bakrov acetat: na bakru se je naredil volk; bakreni deli so zeleni od volka / bakreni, zeleni volk
8. glasb. žarg. nečist, hreščeč zven godal: preprečiti volka z igranjem istega tona na sosednji struni / kvintni volk; volk na violini
● ekspr. narediti tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani; nar. na kosi se naredi volk črna prevleka iz strjenih sokov trav; ekspr. dati volku ovce pasti dati komu kaj, kar želi uničiti, česar se želi polastiti; nar. on je volka srečal je hripav; nar. hišni volk hišna goba; ekspr. kapitan je star morski volk preizkušen, neustrašen pomorščak; ekspr. to je volk v ovčji koži slab človek, ki se dela, kaže dobrega, plemenitega; mi o volku, volk iz gozda vzklik ob nepričakovanem prihodu koga, o katerem se pravkar govori; preg. kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti kdor je v družbi z moralno negativnimi osebami, mora tem prilagoditi svoje izjave, ravnanje; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva; preg. človek človeku volk v človekovi naravi je, da je pogosto nasilen, neuvideven do drugega človeka
♦ bot. volk trava s ščetinastimi listi in vijoličastimi klaski, Nardus stricta; zeleni volk užitna lističasta goba z modro zeleno lepljivo sluzjo na klobuku; zelenkasta strniščnica; etn. volk grabljam, glavniku podobna priprava za česanje slame za škopo; poditi volka v Kanalski dolini, na praznik svetih treh kraljev zvoniti s pastirskimi zvonci in tuliti, da se vasi naslednje leto ne približa nobena zver; mont. volk nekdaj kepa železa, pridobljena s taljenjem; tekst. volk stroj, ki ima boben z zelo grobimi zobmi, klini; zool. sinji morski volk sinji morski pes; polarni volk; prerijski volk kojot
1. porasel z volni podobno dlako, izrastki: imel je rjav, volnat tilnik / volnati listi, plodovi
♦ bot. volnata medena trava trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski in z mehkimi dlakami po steblu, listih, Holcus lanatus
2. volnast: volnati lasje / volnati oblaki
3. star. volnen: volnate nogavice
v zvezah: marijini čeveljčki zaščitena gozdna kukavica, bot. lepi čeveljc; nar. marijini lasci venerini lasci; marijini laski ali marijina trava trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, bot. migalica
pokrit z rušo: rušnat nasip; rušnata tla / tam imajo koče rušnate strehe
♦ bot. rušnata masnica na vlažnih tleh rastoča visoka trava z raskavimi listi in zelenimi klaski v latu, Deschampsia caespitosa; rušnata zvončnica
močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: s trsti poraslo obrežje; trepetati, zibati se kot trst
// odrezano, odlomljeno steblo te rastline: narediti opaž iz trstov
♦ agr. sladkorni trst tropska ali subtropska rastlina, iz katere se pridobiva sladkor; bot. indijski trst bambus; navadni trst do štiri metre visoka močvirska ali vodna trava z rjavimi klaski v socvetju, Phragmites australis
močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: prelomiti trstiko; steblo trstike / bambusova trstika
// odrezano, odlomljeno steblo te rastline: piščalka iz trstike / obiti lesene stene, strop s trstiko
♦ bot. trstika do štiri metre visoka močvirska ali vodna trava z rjavimi klaski v socvetju; navadni trst; obrt. štukaturna trstika
ekspr. ženska, ki ima zlato rumene lase: pisati pesmi o zlatolaskah
♦ bot. do en meter visoka šopasta trava z ozkimi klaski, ki so v spodnjem delu rumeno rdeče dlakavi, Chrysopogon gryllus
bot. rastlina z belimi, rjavimi ali rdečkastimi klaski in črtalastimi listi, Rhynchospora: bela, rjava kljunka
bot. visoka trava s svetlo zelenimi klaski v latu, Echinochloa crus-galli: strnišče, poraslo s kostrebo
bot. rastlina z več cvetnimi klaski v enostranskem socvetju, Melica: kraslika in bilnica
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »