Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
kláti kóljem nedov., kôlji koljíte (á ọ́) 
  1. 1. pripravljati prašiča za hrano: letos še nismo klali; decembra so klali; kdo vam kolje / koljejo večkrat na leto
  2. 2. ubijati (domače) živali za hrano, navadno z nožem: včeraj so klali prašiča, tele; klati kokoši / ta zna klati
    // ekspr. ubijati, moriti, navadno divje, surovo: med vojno so klali tudi nedolžne ljudi / klali so in pobijali vse od kraja
  3. 3. s sekiro ali zagozdo (po dolgem) dajati kaj na dva ali več delov: klati deblo, les / klati vitre / klati drva sekati, cepiti
    ● 
    ekspr. bolhe me koljejo pikajo; brezoseb., pog. kolje ga po trebuhu ima sunkovite bolečine; ekspr. resnica (v) oči kolje človek ne mara neprijetne resnice; ekspr. koljejo ga še druge skrbi vznemirjajo, mučijo
    kláti se ekspr.  zelo se tepsti, napadati se: psi se spet koljejo / na veselici so se klali z noži
    klán -a -o: klane deščice
SSKJ
klatíti in klátiti -im, tudi klátiti -im nedov. (ī á; á) 
  1. 1. povzročati, da zaradi tolčenja s palico, obmetavanja s kamenjem padajo sadeži z drevesa: klatiti kostanj, orehe / spet je klatil hruške z drevesa
    // ekspr. delati neurejene gibe, navadno z rokami: klatil je okoli sebe, po zraku
  2. 2. slabš. govoriti, pripovedovati: klati neumnosti; prazne klati
    ● 
    ekspr. nekoliko klati francosko govori, zna govoriti
    klatíti se in klátiti se, tudi klátiti se ekspr.  potepati se, pohajkovati: namesto da bi se učili, se pa ves dan klatijo / klatiti se po ulicah
    // biti, nahajati se: po teh krajih se je klatilo največ razbojnikov
    klatèč -éča -e: klateči se psi
SSKJ
skódla -e ž (ọ̑) kalana deščica za pokrivanje streh: streho so pokrili s skodlami; jelove, macesnove, smrekove skodle / klati skodle / klati, žagati les v skodle
SSKJ
dŕva dŕv in drvà dŕv s mn., mest. dŕvih in drvéh, or. drvmí in dŕvi (ŕ r̄; ȁ ŕ) razžagan in navadno naklan les za kurjavo: cepiti, klati, sekati, žagati, zlagati drva; kuriti z drvmi; suha drva; trda drva iz trdega lesa; skladovnica drv / bukova, smrekova drva; peč na drva; pog. kupiti meter drv kubični, prostorninski meter; napravljati drva razžagovati, klati debla, veje v gozdu
● 
tako je potrpežljiv, da bi lahko drva na njem sekal da bi lahko skrajno brezobzirno ravnal z njim
// les za kurjavo sploh: drva so dobivali v državnem gozdu; hoditi v gozd po drva
SSKJ
lúskast -a -o prid. (ū) 
  1. 1. ki ima luske: telo kače je luskasto / suha koža na rokah je videti luskasta / luskasto lubje
  2. 2. podoben luski: te tvorbe so luskaste oblike
    ♦ 
    geol. luskasta zgradba gorovja zgradba, pri kateri plasti delno pokrivajo druga drugo; min. luskasta rudnina rudnina, ki se da klati v luske
SSKJ
tŕska -e stil. trskà -è ž (ŕ; ȁ ȅ) 
  1. 1. odsekan, odlomljen tanek, podolgovat kos lesa: pri sekanju, tesanju letijo trske; podkuriti s trskami; trske in iveri / nacepiti trske; klati polena v trske; suh je kot trska / pazi, da se ti ne zadre kaka trska v roko, za noht iver
    // ekspr. razbiti vrata v trske
     
    ekspr. nabili jih bomo, da bodo kar trske letele zelo; tako je potrpežljiv, da bi lahko trske na njem cepil da bi lahko skrajno brezobzirno ravnal z njim; ekspr. letalo je šlo v trske se je razbilo
    // nekdaj tak kos lesa, na enem koncu narezan, za svetenje: prižgati trsko; svetiti s trsko; goreča smolna trska
  2. 2. ekspr. zelo suh človek: toliko pojé, pa je taka trska
SSKJ
vítra -e ž (ȋ) 
  1. 1. tanek trak lesa: cepiti, delati vitre; plesti košare, koše iz viter; klati palico v vitre; povezati z vitro; leskove, vrbove vitre; šop viter
    // knjiž. plast: med ilovico so bile vitre gline / glavne vitre duševnosti
  2. 2. nar. prekmursko pramen: dolge vitre las
SSKJ
cepíti in cépiti -im nedov. (ī ẹ́) 
  1. 1. po dolgem razsekovati, klati: cepiti drva / lasje, nohti se cepijo / cesta se cepi na dvoje
  2. 2. ločevati v dele, skupine: spori so začeli cepiti stranko; naše moči se cepijo
     
    fiz. nevtroni cepijo izotop urana
  3. 3. nedov. in dov. vstavljati cepič, požlahtnjevati s cepljenjem: cepiti divjake, vrtnico; cepiti merlot na ameriško trto / cepiti v precep, za lub; pren. cepiti evropsko umetnost na domačo tradicijo
  4. 4. nedov. in dov. vnašati v telo cepivo: cepiti otroka; cepiti prašiče proti rdečici; zaščitno cepiti / pog. koze cepiti proti kozam
    ● 
    ekspr. cepiti dlako razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti
    cépljen -a -o: cepljena rastlina, trta; cepljeno usnje; biti cepljen proti davici
SSKJ
cepljív -a -o prid. (ī í) 
  1. 1. ki se da cepiti, klati: cepljiv les / cepljive niti
  2. 2. fiz. v katerem se lahko doseže cepitev: cepljiv plutonij, uran
SSKJ
krojíti -ím nedov. (ī í) 
  1. 1. dajati obliko sestavnim delom obleke ali obutve: šivati zna, krojiti pa še ne; krojiti ovratnik, rokave / kroji samo po modernih krojih / ekspr. plašč so ji krojili v modnem salonu delali, izdelovali
    // redko izdelovati obleko: vse si kroji sama; kroji samo iz najboljšega blaga
  2. 2. ekspr. dajati čemu bistvene značilnosti, obliko: njegovo osebnost je krojila vojna / krojiti usodo človeku, narodu / politiko so krojili generali
    // oblikovati, ustvarjati: skušali so krojiti novega človeka; pravico, zakone si krojijo sami
  3. 3. nar. cepiti, klati: krojiti trske
    ● 
    ekspr. vsako besedo kroji po svoje razlaga
    ♦ 
    gozd. krojiti les odmerjati in določati, kje se naj deblovina razžaga v ustrezne sortimente
    krojèn -êna -o: obleka je krojena iz najboljšega blaga; dobro, slabo krojen; klasično, ohlapno krojena bluza; krilo je krojeno kot hlače
SSKJ
perjád -i ž (ȃ) večje domače ali divje ptice, navadno z užitnim mesom: loviti, streljati perjad; skrbeti za perjad; otroci so se razbežali kakor perjad / povečati število perjadi / divja perjad
 
lov. poljska perjad fazani, prepelice; vodna perjad race, gosi
// redko perutnina: gojiti, klati perjad; doma ima veliko perjadi
SSKJ
platíti -ím tudi plátiti -im nedov. (ī í; ā ȃ) knjiž. razkosavati, razsekovati: platiti zaklanega vola / platiti les cepiti, klati
SSKJ
rudnína -e ž (ī) plinasta, tekoča ali trdna snov, nastala v naravi: raziskovati rudnine; lastnosti, nastanek rudnin; sijaj rudnin / čiste in nečiste rudnine
 
min. debelozrnata, drobnozrnata rudnina; luskasta rudnina ki se da klati v luske; mont. separacija rudnin; petr. glavna rudnina ki nastopa v kamnini v največji množini
SSKJ
gáčast -a -o prid. (ā) navadno v zvezi z deblo, drevo razrasel v dva ali več krakov: klati gačasto deblo
SSKJ
kóderkóli in kóder kóli [dərprisl. (ọ̑-ọ̑) izraža nedoločen, poljuben prostor, po katerem se dogaja premikanje: klati se po polju, gozdu, koderkoli
SSKJ
perutnína -e ž (ī) večje domače ptice, ki se gojijo zaradi mesa in jajc, zlasti kokoši: gojiti, krmiti perutnino; klati perutnino; bolezni perutnine; kokoši, race, gosi in druga perutnina
// meso teh ptic: peči perutnino; kupiti kilogram perutnine; teletina in perutnina
SSKJ
poléno -a (ẹ́) razžagan neobdelan kos lesa za kurjavo: v peči so prasketala polena; klati polena v trske; pobral je poleno in ga vrgel za njim; debelo, okroglo, smolnato poleno; naročje polen / metrska polena
 
ekspr. metati komu polena pod noge ovirati ga pri delu, pri njegovih prizadevanjih
SSKJ
prêmog -óga (é ọ́) trda gorljiva snov, nastala s pooglenitvijo navadno rastlin, rastlinskih ostankov: drobiti, klati premog; kopati, pridobivati premog; umazan od premoga; kuriti s premogom; kosi premoga; nahajališče premoga; nastanek premoga; rudnik premoga; premog in drva / trboveljski premog; zaboj za premog
 
publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn
 
geol. alohtoni premog iz naplavljenih rastlinskih ostankov; kem. suha destilacija premoga; metal. koksati premog; petr. črni premog z visoko stopnjo pooglenitve; lesni premog v katerem je lesna zgradba jasno vidna; rjavi premog z nižjo stopnjo pooglenitve; teh. kurilna vrednost premoga
SSKJ
tesáti téšem nedov., têši tešíte; têsal (á ẹ́) s sekiro obdelovati les v smeri vlaken: tesarji tešejo; tesati les; tesati po označeni črti; tesati, žagati in klati / tesati lehnjak / vse življenje je tesal
// na tak način delati, oblikovati: tesati prage iz hlodov; tesati trame za ostrešje / tesati ladjo; tesati si brunarico / ekspr. reka teše strugo skozi sotesko
● 
ekspr. časopis je kar sam tesal pisal, oblikoval
    tesán -a -o: tesan les
SSKJ
tréska -e stil. treskà -è ž (ẹ́; ȁ ȅ) nar. odsekan, odlomljen tanek, podolgovat kos lesa; trska: cepiti treske; klati polena v treske; podkuriti s treskami; suh je kot treska / treska se mu je zadrla v prst iver
// nekdaj tak kos lesa, na enem koncu narezan, za svetenje: prižgati tresko; svetiti s tresko; stojalo za gorečo tresko
Število zadetkov: 26