Fran

mesáriti -im nedov. klati: konye tüdi bodo meszárili AIP 1876, br. 4, 8; Uprav szo meszárili pri ednoj kmetovszkoj hi'si KOJ 1845, 107

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

narazenklati se (narazen klati se) glag. nedov. ♦ P: 1 (TT 1577)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

nepokoj m, F12, emiſsarius, -ry, en nepokoini zhlovik, kateri ſe okuli klati, ali ṡkazhe, inu drugim nepokoi délla; facescere negotium, nepokoi ſturiti; factatus, -us, nepokoi; fluctuatio, nepokoi, ſem ter tiá miſlenîe, negmah, zviblanîe; inquetatio, vel inquietudo, nepokoi, nemyrnoſt; inquies, nepokoi; interturbatio, nepokoi, ṡmotnîava; molestare, ṡabavlati, nadleṡhiti, nepokoi délati; molestia, -ae, ṡabava, nadleṡhnoſt, teṡkozha, nepokoi, nadleṡhenîe; obturbare, nepokoi, ali negmah délati; tumultuosè, s'nepokojam, s'hrupom; tumultus, -tus, hrúp, nepokoi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

nepokojen prid., F11, emiſsarius, -ry, en nepokoini zhlovik, kateri ſe okuli klati, ali ṡkazhe, inu drugim nepokoi déla; fluctuans, nepokoini, inu zviblajózhi; immitis, groṡoviten, nekroták, nepokojen; immolestus, -a, -um, neſramen, nezheden, nepokojen; inquietus, -a, -um, nepokoin, ſerborit, kateri néma myrú; insolens, hudoben, zhuden, nepokojn, nenavajen, nekaṡen, oblèden; irrequietus, -a, -um, nepokoini; miles tumultuarius, en nepokoini ṡholnèr; molestus, -a, -um, nadleṡhin, ṡabavliu, teṡhak, ṡabavin: nepokoin; tumultuosus, -a, -um, hrupeozhi, nepokojen; turbulentus, -a, -um, reṡhalen, reſerden, reṡjesen, nepokojin

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ofrovanje s, F5, capedo, -nis, ena ẛa offrovanîe poſſoda proſtrana; immolatio, offrovanîe teh ṡaklanih offrou; levites, diaconus, en ſluṡhabnik per offrovanîu. 1.Par:9; mactare, klati, ṡaklati, vbiti, ṡlaſti k'offrovanîu, pobiti; mactatus, -us, klanîe, offrovanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ofrovati nedov. in dov., F11, adolere, ẛashigati, offrovati, vushgati, ẛhgati, kaditi; capitale, -lis, tudi Nunski ſhlár, en ẛa glavo pert, kateri je bil nékadaj v'navadi per teh, kateri ſo offrovali; fertum, -ti, ena ſorta jidy, katero ſo nékadai gori offrovali; hostiare, offrovati ṡhpiṡhne offre; immolare, offrovati, k'offru klati, ṡaklati; litare, offrovati, ṡaſhonati; perlitare, ṡkuṡi offer kai prejeti, ali popolnoma offrovati; primitiae, -arum, pervine, tá pervi ſad, kateriga ſo Bogú offrovali; sacrificare, offrovati, vel ofrovati, offrati, maſhovati; sacrificus, -ci, Maſhnik, kateri offruje, offraviz

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

pijanka ž, F4, ambubaja, ena ṡhena, katera ſe rada klati, ena pyanka; compotrix, ena v'pytju tovarſhiza, pyanka; ebriosa, pyanka; hirudo, -nis, ena pyanka

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

pobiti dov., F7, conficere inimicum, ẛavrashnika vbyti, pobyti; contrucidare, pobyti, poſékati, poréẛati, na koſſe reſékati; degrandinare, s'tozho pobiti; internecare, vse pobiti, inu pomoriti; mactare, klati, ṡaklati, vbiti, ṡlaſti k'offrovanîu pobiti; profligare, ṡapoditi, eniga poditi, pregnati, reṡbiti, pobiti; prosternare, doli pobiti, vreizhi, pahniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

povsod prisl., F25, circunvagus, kateri ſe povſod okuli klati; generaliter, generatim, povſód; omnino, povſod; percelebrare, povſod reṡglaſſiti, inu reṡneſti; pervenari, povſód ṡvirino loviti; praedicatur, ſe povſód pravi; ubique, pouſód; ubivis, pouſód; utrobique, povſ[od]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

prestȃjati, -am, vb. impf. ad prestati; 1) ertragen, erdulden; — 2) aufzuhören pflegen, intermittieren, Jan.; pekarjem in mesarjem je prepovedano prestajati peči ali klati, kadar bi se jim zdelo, Levst. (Nauk); — 3) prestaja mi = preseda mi, es ekelt mich an, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

rad prid., F67, adagia sunt: ker mazhka rody, radú miſhi lovy; allubescere, rad ſturiti; ambubaja, ena ṡhena, katera ſe rada klati, ena pyanka; cupere, ṡheléti, rad iméti; dignari audire, rad poſluſhati; fluxus, -a, -um, kar radú tezhe; juniperetum, -ti, kir brinîe radú raſte, brinîovje; jurgiosus, -a, -um, kateri ſe rad ardrá, inu kregá; labrum venereum, ṡzhetize, veliku ṡeliṡzhe, s'kateriga ṡhtiglizi radi ſéme ṡbirajo; libenter, rad, volnú; pugnax, -cis, kateri ſe rad bojuje; salicetum, -ti, verbovje, kir verbe rade raſtejo; volones, vel voluntarÿ, kateri ſami radi na voiṡko gredó

1. rajši , F11, magis, vezh, raiſhi; magis vellem, jeſt bi hotel doſti raiſhi; malle, raiſhi jmeti; malo, mavis, mavult: malumus, mavultis, malunt, jeſt hozhem raiſhi, ti hosheṡh raiſhi, on hozhe raiſhi, my hozhemo raiſhi, vy hozhete raiſhi, ony hozhejo raiſhi; potius, mari, raiſhi; praeoptare, poprei ṡheleiti, ali pegerovati: eno reizh raiſhi iméti, kakòr tó drugo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

rȃst, m. = rast f. 1) das Wachsthum: r. vaše vere, Jap. (Sv. p.); — 2) der Wuchs, die Gestalt, (lepega) rastu, Jap. (Prid.)-Valj. (Rad); — 3) po rastu klati les, das Holz nach der Mitte spalten, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

razkalati dov., F2, findere, klati, reṡklati, reṡkalati; infindere, reṡklati, reṡkalati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

razklati dov., F10, cuneare, ẛagoṡditi, s'ẛaguṡdo reṡklati; dehiscere, ẛiniti, reṡklati, reſpokati, kakòr ſe ẛemla reſpoka, ali vſeda, de ſe jama ſtury; deruncinare, reṡklati, na dvuje vreizhi; diffindere, reṡklati; findere, klati, reṡklati, reṡkalati; hiulcare, reṡklati, naroṡen djati; infindere, reṡklati, reṡkalati; intersecare, preṡhagati, reṡklati; piscem exdorsuare, ribo gori djati, reṡklati; scindere, résati, ſeikati, reṡklati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

razklati dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

rezati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

skakati nedov., F15, desaltare, ṡkakati, inu pleſſati, doli ṡkakati, doli ṡkozhiti; diſsilire, ſem ter tám ṡkakati; emiſsarius, -rÿ, en nepokoini zhlovik, kateri ſe okuli klati, ali skazhe, inu drugim nepokoi déla; emiſsarius equus, en ṡhrébez, kateri ṡkazhe; funambulus, -li, kateri po ſhtriki hodi ali ṡkazhe, inu plèſhe; gestire, poſkozhiti, od veſſeljá ṡkakati; illaceſsitus, -a, -um, kateru nei resdrashenu, ne ṡkaka nad eniga; ovare, ſe veſſeliti, inu od veſſeljá peiti, vukati, vriṡkati, inu ṡkakati; persultare, od velikiga veſſelja ṡkakati, poṡkozhiti; petaurista, -ae, en kaukler, kateri lahku v'lufti ṡkazhe; petavistes, kateri ṡkuṡi obrózh ṡkaka; petulcire, s'objeiſti, ali od oblednoſti ṡkakati; praegestire, od veſſeljá ṡkakati; saltare, pleſſati, ṡkakati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

skola [skóla] (skolja) samostalnik ženskega spola

trska

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ubiti dov., F16, abnecare, vbyti, okuli parneſti, vmoriti; canicida, kateri pſa vbye, paſji rabeln; conficere inimicum, ẛavrashnika vbyti, pobyti; fratricida, kateri brate vbye; interficere, vbyti, v'moriti; interimere, pomoriti, vbiti; mactare, klati, ṡaklati, vbiti, ṡlaſti k'offrovanîu, pobiti; matricida, kateri mater vbye; necare, vmoriti, ṡaklati, vbiti; necem affere, vbyti; occidere, vbiti, vmoriti; patricida, kateri ozheta vbye; perimere, vbyti, vmoriti; sororicida, kateri ſvojo ſeſtro vbye; trucidare, vbyti, moriti; tyrannicida, -ae, kateri eniga takeſhniga neuſmileniga ſylnika vbye

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ujedati se nedov., F3, affligi, ſe vjédati; agni, ſe viedati; angi, ſe klati, kumrati, zagovati, ſe vjédati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.