Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
govédo govéda samostalnik srednjega spola [govédo]
    1. velika domača žival s parklji in navadno debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos taurus; SINONIMI: goved
    2. večji parkljar z močnim oprsjem in debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos
    3. slabšalno kdor je nekulturen, brezobziren ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno govedar, slabšalno krava
STALNE ZVEZE: cikasto govedo, črno-belo govedo, istrsko govedo, lisasto govedo, moškatno govedo, muškatno govedo, rjavo govedo, škotsko govedo, škotsko visokogorsko govedo, škotsko višavsko govedo
ETIMOLOGIJA: = cslov. govędo, hrv., srb. gòvedo, nar. rus. govjádo, češ. hovado iz pslov. *govę iz ide. *gu̯ou̯-, kot v stind. gáu-, gr. boũs, lat. bōs, stvnem. chuo, nem. Kuh, angl. cow - več ...
Celotno geslo eSSKJ
jòj in jôj in jój medmet
    1. izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje
      1.1. navadno podvojeno izraža, da govorec komu kaj očita
    2. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
    3. izraža, da se govorec prestraši
    4. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, spozna kaj
    5. izraža, da govorec čuti telesno bolečino
    6. izraža močno čustveno podkrepitev izjave
FRAZEOLOGIJA: da je joj, sicer bo joj, Joj prejoj!
ETIMOLOGIJA: kakor hrv., srb. jȏj, češ. joj verjetno iz (ponovljenega) medmeta jo j(o), ki posnema jokanje
Celotno geslo eSSKJ
kosmatínec kosmatínca samostalnik moškega spola [kosmatínəc]
    1. ekspresivno kosmata žival, zlasti pes, medved
    2. iz botanike dlakava rastlina z belimi, rumenimi ali vijoličastimi cvetovi; primerjaj lat. Pulsatilla
STALNE ZVEZE: gorski kosmatinec, navadni kosmatinec
ETIMOLOGIJA: ↑kosmatin
Celotno geslo eSSKJ
oslaríja oslaríje samostalnik ženskega spola [oslaríja]
    1. slabšalno neumno govorjenje ali ravnanje; SINONIMI: slabšalno bedastoča
      1.1. slabšalno kar je neumno sploh
    2. slabšalno, kot medmet izraža, da ima govorec negativen odnos do povedanega
ETIMOLOGIJA: ↑osel

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
cépati1 -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
cepiti, klati: cepati drva
SSKJ²
cépek2 -pka -o prid. (ẹ́)
ki se da cepiti, klati; cepljiv: cepek les
SSKJ²
cepíti in cépiti -im nedov. (ī ẹ́)
1. po dolgem razsekovati, klati: cepiti drva / lasje, nohti se cepijo / cesta se cepi na dvoje
2. ločevati v dele, skupine: spori so začeli cepiti stranko; naše moči se cepijo
♦ fiz. nevtroni cepijo izotop urana
3. nedov. in dov. vstavljati cepič, požlahtnjevati s cepljenjem: cepiti divjake, vrtnico; cepiti merlot na ameriško trto / cepiti v precep, za lub; pren. cepiti evropsko umetnost na domačo tradicijo
4. nedov. in dov. vnašati v telo cepivo: cepiti otroka; cepiti prašiče proti rdečici; zaščitno cepiti / pog. koze cepiti proti kozam
● ekspr. cepiti dlako razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti
    cépljen -a -o:
    cepljena rastlina, trta; cepljeno usnje; biti cepljen proti davici
SSKJ²
cepljív -a -o prid. (ī í)
1. ki se da cepiti, klati: cepljiv les / cepljive niti
2. fiz. v katerem se lahko doseže cepitev: cepljiv plutonij, uran
SSKJ²
dŕva dŕv in drvà dŕv s mn., mest. dŕvih in drvéh, or. drvmí in dŕvi (ŕ r̄; ȁ ŕ)
razžagan in navadno naklan les za kurjavo: cepiti, klati, sekati, žagati, zlagati drva; kuriti z drvmi; suha drva; trda drva iz trdega lesa; skladovnica drv / bukova, smrekova drva; peč na drva; pog. kupiti meter drv kubični, prostorninski meter; napravljati drva razžagovati, klati debla, veje v gozdu
● tako je potrpežljiv, da bi lahko drva na njem sekal da bi lahko skrajno brezobzirno ravnal z njim
// les za kurjavo sploh: drva so dobivali v državnem gozdu; hoditi v gozd po drva
SSKJ²
gáčast -a -o prid. (ā)
navadno v zvezi z deblo, drevo razrasel v dva ali več krakov: klati gačasto deblo
SSKJ²
kálati1 -am nedov. (ȃ)
star. cepiti, klati: kalati doge, drva; les se dobro kala / kalati v skodle
SSKJ²
klánje -a s (ā)
glagolnik od klati: klanje goved, prašičev; namenjen za klanje / spet je prišlo do klanja; konec svetovnega klanja svetovne vojne / klanje lesa
SSKJ²
kláti kóljem nedov., kôlji koljíte (á ọ́)
1. pripravljati prašiča za hrano: letos še nismo klali; decembra so klali; kdo vam kolje / koljejo večkrat na leto
2. ubijati (domače) živali za hrano, navadno z nožem: včeraj so klali prašiča, tele; klati kokoši
// ekspr. ubijati, moriti, navadno divje, surovo: med vojno so klali tudi nedolžne ljudi / klali so in pobijali vse od kraja
3. s sekiro ali zagozdo (po dolgem) dajati kaj na dva ali več delov: klati deblo, les / klati vitre / klati drva sekati, cepiti
● ekspr. bolhe me koljejo pikajo; brezoseb., pog. kolje ga po trebuhu ima sunkovite bolečine; ekspr. resnica (v) oči kolje človek ne mara neprijetne resnice; ekspr. koljejo ga še druge skrbi vznemirjajo, mučijo
    kláti se ekspr.
    zelo se tepsti, napadati se: psi se spet koljejo / na veselici so se klali z noži
    klán -a -o:
    klane deščice
SSKJ²
klatíti in klátiti -im, tudi klátiti -im nedov. (ī á; á)
1. povzročati, da zaradi tolčenja s palico, obmetavanja s kamenjem padajo sadeži z drevesa: klatiti kostanj, orehe / spet je klatil hruške z drevesa
// ekspr. delati neurejene gibe, navadno z rokami: klatil je okoli sebe, po zraku
2. slabš. govoriti, pripovedovati: klati neumnosti; prazne klati
● ekspr. nekoliko klati francosko govori, zna govoriti
    klatíti se in klátiti se, tudi klátiti se ekspr.
    potepati se, pohajkovati: namesto da bi se učili, se pa ves dan klatijo / klatiti se po ulicah
    // biti, nahajati se: po teh krajih se je klatilo največ razbojnikov
    klatèč -éča -e:
    klateči se psi
SSKJ²
kóderkóli1 in kóder kóli [kodərkoli] prisl. (ọ̑-ọ̑)
izraža nedoločen, poljuben prostor, po katerem se dogaja premikanje: klati se po polju, gozdu, koderkoli
SSKJ²
kolíniti -im nedov. (í ȋ)
nar. vzhodno pripravljati prašiča za hrano; klati: povsod so že kolinili / kolini že več let
SSKJ²
krojíti -ím nedov. (ī í)
1. dajati obliko sestavnim delom obleke ali obutve: šivati zna, krojiti pa še ne; krojiti ovratnik, rokave / kroji samo po modernih krojih / ekspr. plašč so ji krojili v modnem salonu delali, izdelovali
// izdelovati obleko: vse si kroji sama; kroji samo iz najboljšega blaga
2. ekspr. dajati čemu bistvene značilnosti, obliko: njegovo osebnost je krojila vojna / krojiti usodo človeku, narodu / politiko so krojili generali
// oblikovati, ustvarjati: skušali so krojiti novega človeka; pravico, zakone si krojijo sami
3. nar. cepiti, klati: krojiti trske
● ekspr. vsako besedo kroji po svoje razlaga
♦ gozd. krojiti les odmerjati in določati, kje se naj deblovina razžaga v ustrezne sortimente
    krojèn -êna -o:
    obleka je krojena iz najboljšega blaga; dobro, slabo krojen; klasično, ohlapno krojena bluza; krilo je krojeno kot hlače
SSKJ²
lúskast -a -o prid. (ū)
1. ki ima luske: telo kače je luskasto / suha koža na rokah je videti luskasta / luskasto lubje
2. podoben luski: te tvorbe so luskaste oblike
♦ geol. luskasta zgradba gorovja zgradba, pri kateri plasti delno pokrivajo druga drugo; min. luskasta rudnina rudnina, ki se da klati v luske
SSKJ²
masakrírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. moriti, klati: okupator je masakriral civilno prebivalstvo
// ekspr. povzročati komu hude rane, poškodbe, navadno z rezilom, konico: žrtev je z bodalom masakriral po spodnjem delu telesa
2. ekspr. uničevati, onemogočati: kritiki ga že deset let neusmiljeno masakrirajo
    masakríran -a -o:
    podivjana sovražnikova tolpa je puščala za seboj masakrirane ljudi in požgane domačije
SSKJ²
platíti2 -ím tudi plátiti -im nedov. (ī í; ā ȃ)
knjiž. razkosavati, razsekovati: platiti zaklanega vola / platiti les cepiti, klati
Število zadetkov: 166