Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
upésniti upésnim dovršni glagol [upésniti]
    1. izraziti, prikazati kaj kot motiv, temo, zgodbo v pesmi
      1.1. preoblikovati, napisati pesem po obstoječi, navadno tujejezični predlogi
    2. napisati glasbo za besedilo pesmi
ETIMOLOGIJA: ↑pesniti

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
Kamni Potok
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kamnega Potoka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Trebnje
IZGOVOR: [kámni pôtok], rodilnik [kámnega potóka]
BESEDOTVORJE: Kamnopotočan, Kamnopotočanka, Kamnopotočanov, Kamnopotočankin, kamnopotoški
Celotno geslo ePravopis
Klemenčič
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Klemenčiča samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
IZGOVOR: [kleménčič], rodilnik [kleménčiča]
BESEDOTVORJE: Klemenčičev
Celotno geslo ePravopis
Klemenčičev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Klemenčičeva Klemenčičevo pridevnik
IZGOVOR: [kleménčičeu̯], ženski spol [kleménčičeva], srednji spol [kleménčičevo]

Slovenski pravopis

Pravopis
Kleménčič -a m s -em oseb. i., psp (ẹ̑)
Kleménčička -e ž, oseb. i. (ẹ̑) ljud.
Kleménčičev -a -o (ẹ̑)

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
bílka Frazemi s sestavino bílka:
iskáti rešílno bílko, nájti rešílno bílko, okleníti se kóga/čésa kot rešílne bílke, oklépati se kóga/čésa kot rešílne bílke, oprijémati se kóga/čésa kot rešílne bílke, oprijéti se kóga/čésa kot rešílne bílke, rešílna bílka
Celotno geslo Frazemi
léto Frazemi s sestavino léto:
Ábrahamova léta, bíti v Krístusovih létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti [žé] v létih, debéla léta, íti v léta, kot v nàjbóljših létih, léta debélih kráv, léta in léta, léta súhih kráv, léto in dán, léto za létom, ne vídeti kóga žé sédem hrváških lét, ne vídeti kóga žé sédem láških lét, prihájati v léta, príti v léta, sédem debélih lét, sédem súhih lét, skrívati [svôja] léta, v cvétu lét, v nàjbóljših létih, žé sédem hrváških lét, žé sédem láških lét
Celotno geslo Frazemi
obséden Frazemi s sestavino obséden:
délati kot obséden, igráti kot obséden, kričáti kot obséden, trenírati kot obséden
Celotno geslo Frazemi
pílula Frazemi s sestavino pílula:
grênka pílula, pogóltniti grênko pílulo, požréti grênko pílulo
Celotno geslo Frazemi
plátno Frazemi s sestavino plátno:
bél kot plátno, bléd kot plátno, držáti škárje in plátno v rôkah, iméti škárje in plátno v rôkah, plátno prodájati, prebledéti kot plátno, škárje in plátno sta v rôkah kóga
Celotno geslo Frazemi
sredína Frazemi s sestavino sredína:
bíti v zláti sredíni, držáti se zláte sredíne, končáti v zláti sredíni, ostáti v zláti sredíni, zláta sredína

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
lȁz láza m
Celotno geslo Etimološki
lẹ̑s lesȃ m
Celotno geslo Etimološki
lẹ́ska -e ž
Celotno geslo Etimološki
lẹ́sti lẹ̑zem nedov.
Celotno geslo Etimološki
lóza -e ž

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Ali je »kovač« bankovec za 10 dinarjev ali 10 par?

Ko sem iskal besedo kovač sem pod tretjo točko opazil, da je napisana definicija, da je to »bankovec ali kovanec za 10 par«. Mislim, da to ni pravilno in mora pisati »dinarjev«.

Jezikovna
Besede na »f«

Zanimalo me je, ali obstaja razlog, da se v slovenščini tako malo neprevzetih in neonomatopejskih besed začne na fonem f. Se pogosteje znajde sredi besede ali v končnici? Je v slovenščino prevzet iz drugih jezikov?

Jezikovna
Cimbri ali Kimbri?

S kolegi smo naleteli na dilemo o ustreznosti zapisa etnonima nemške jezikovne manjšine (Cimbri ali Kimbri) v severni Italiji, in sicer opažamo, da je v virih stanje izredno neenotno celo v strokovni literaturi. Zanimajo nas seveda tudi oblike za ustrezne izpeljanke.

Jezikovna
Dvojina pri Lužiških Srbih

Zanima me, iz katerega (indoevropščine??) jezika se je v slovenščini in tudi pri Lužiških Srbih ohranila dvojina. Vprašanje me muči že nekaj časa, vesela bom, če me boste napotili v pravo smer iskanja.

Število zadetkov: 38