- 1. ki je v zvezi z balvanom 1.
- 2. ki je v zvezi z balvanskim plezanjem
ETIMOLOGIJA: ↑balvan
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
balvánski balvánska balvánsko pridevnik [balvánski]
ETIMOLOGIJA: ↑balvan
ETIMOLOGIJA: ↑balvan
Celotno geslo
eSSKJ
kléč klečí samostalnik ženskega spola [kléč]
- 1. večja skala v morju
- 2. ekspresivno ključna, navadno nepričakovana težava, nevarnost
- 3. povedkovnik, ekspresivno izraža, da je kaj za razumevanje česa bistveno, pomembno
Celotno geslo
eSSKJ
klinopís klinopísa samostalnik moškega spola [klinopís]
- 1. staroveška pisava iz klinastih znakov, ki se vtiskuje v glinene ploščice ali kleše v kamen, razširjena zlasti v Mezopotamiji, Mali Aziji in stari Perziji
- 1.1. besedilo, zapisano s to pisavo
- 2. ekspresivno nečitljiva, neberljiva pisava
Celotno geslo
eSSKJ
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
cvèk cvêka m (ȅ é)
1. pog. žebelj: ta cvek bo dobro držal; puliti cveke iz deske; zabiti cvek; sedi kot cvek mirno, nepremično
// lesen klin, klinec: čevljarski cveki; lesen cvek; na cveku visi brisača
2. šol. žarg. negativna ocena (v šoli): dobiti, imeti cvek v zgodovini; popraviti cvek iz matematike; prinesel je domov pet cvekov / pisati nalogo cvek; znati za cvek
1. pog. žebelj: ta cvek bo dobro držal; puliti cveke iz deske; zabiti cvek; sedi kot cvek mirno, nepremično
// lesen klin, klinec: čevljarski cveki; lesen cvek; na cveku visi brisača
2. šol. žarg. negativna ocena (v šoli): dobiti, imeti cvek v zgodovini; popraviti cvek iz matematike; prinesel je domov pet cvekov / pisati nalogo cvek; znati za cvek
SSKJ²
čávelj -vlja m (á)
star. žebelj, navadno grobe oblike: zabiti čavelj; debeli glavičasti čavlji / obesil je kožuh na leseni čavelj v omari klin
star. žebelj, navadno grobe oblike: zabiti čavelj; debeli glavičasti čavlji / obesil je kožuh na leseni čavelj v omari klin
SSKJ²
drénov -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na dren: drenov grm; drenov les; drenova palica; suh je kakor drenov klin zelo; kar sem rekel, drži ko drenov klin trdno, nepreklicno
● ekspr. danes je pa drenove volje slabe
nanašajoč se na dren: drenov grm; drenov les; drenova palica; suh je kakor drenov klin zelo; kar sem rekel, drži ko drenov klin trdno, nepreklicno
● ekspr. danes je pa drenove volje slabe
SSKJ²
SSKJ²
izbijáč -a m (á)
teh. jeklen klin, ki se pri izbijanju nastavi na predmet, da se ta izbije: odstraniti kovico, zagozdo z izbijačem
teh. jeklen klin, ki se pri izbijanju nastavi na predmet, da se ta izbije: odstraniti kovico, zagozdo z izbijačem
SSKJ²
izbíjati -am nedov. (í)
1. z udarjanjem spravljati kak predmet iz snovi, v kateri je, tiči: izbijati zagozde
// s silo, z močnimi udarci odstranjevati: izbijati napadalcem orožje iz rok
● ekspr. klin se s klinom izbija najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvom
♦ fiz. izbijati elektrone iz kovin
2. ekspr. z vztrajnim prepričevanjem dosegati, da kdo ne misli več na kaj: take ideje, misli, načrte je treba ljudem izbijati (iz glave)
// s strogim ravnanjem prizadevati si, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost: izbijati otroku trmo
3. ekspr. dobivati, pridobivati: iz kupčije izbija lepe dobičke
4. publ., navadno s prislovnim določilom pojavljati se: nove ideje izbijajo na dan; problem neurejenosti cest ponovno izbija
5. igr., šport. z metom krogle, čoka odstranjevati drugo kroglo, čok: bližati in izbijati; prim. zbijati
1. z udarjanjem spravljati kak predmet iz snovi, v kateri je, tiči: izbijati zagozde
// s silo, z močnimi udarci odstranjevati: izbijati napadalcem orožje iz rok
● ekspr. klin se s klinom izbija najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvom
♦ fiz. izbijati elektrone iz kovin
2. ekspr. z vztrajnim prepričevanjem dosegati, da kdo ne misli več na kaj: take ideje, misli, načrte je treba ljudem izbijati (iz glave)
// s strogim ravnanjem prizadevati si, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost: izbijati otroku trmo
3. ekspr. dobivati, pridobivati: iz kupčije izbija lepe dobičke
4. publ., navadno s prislovnim določilom pojavljati se: nove ideje izbijajo na dan; problem neurejenosti cest ponovno izbija
5. igr., šport. z metom krogle, čoka odstranjevati drugo kroglo, čok: bližati in izbijati; prim. zbijati
SSKJ²
izbíti -bíjem dov., izbìl (í ȋ)
1. z udarjanjem spraviti kak predmet iz snovi, v kateri je, tiči: izbiti zagozdo; izbiti sekiro iz tnala
// s silo, z močnim udarcem odstraniti: izbiti sodu dno; izbiti nož, orožje iz roke / pri padcu si je izbil dva zoba; s kamnom mu je izbil oko
● ekspr. klin se s klinom izbije najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvom; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; ekspr. te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkoviti
♦ fiz. izbiti iz kovine elektrone
2. ekspr. z vztrajnim prepričevanjem doseči, da kdo ne misli več na kaj: te misli mu je treba kar izbiti; izbiti si kaj iz spomina; to žensko si moraš kar iz glave izbiti pozabiti jo / zaradi revščine si je moral to izbiti iz glave se temu odpovedati
// s strogim ravnanjem doseči, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost: lenobo mu bom že izbil; izbiti otroku trmo / z bičem je hotel izbiti živali upornost
3. publ. dobiti, pridobiti: izbiti čim več dobička pri prodaji; če bo spreten, bo že izbil nekaj odškodnine; iz tega posestva bi se dal izbiti še kak milijon
4. publ., navadno s prislovnim določilom pojaviti se, izbruhniti: prva nesoglasja so že izbila; nezadovoljstvo je izbilo na dan; problem je izbil v vsej svoji ostrini
1. z udarjanjem spraviti kak predmet iz snovi, v kateri je, tiči: izbiti zagozdo; izbiti sekiro iz tnala
// s silo, z močnim udarcem odstraniti: izbiti sodu dno; izbiti nož, orožje iz roke / pri padcu si je izbil dva zoba; s kamnom mu je izbil oko
● ekspr. klin se s klinom izbije najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvom; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; ekspr. te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkoviti
♦ fiz. izbiti iz kovine elektrone
2. ekspr. z vztrajnim prepričevanjem doseči, da kdo ne misli več na kaj: te misli mu je treba kar izbiti; izbiti si kaj iz spomina; to žensko si moraš kar iz glave izbiti pozabiti jo / zaradi revščine si je moral to izbiti iz glave se temu odpovedati
// s strogim ravnanjem doseči, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost: lenobo mu bom že izbil; izbiti otroku trmo / z bičem je hotel izbiti živali upornost
3. publ. dobiti, pridobiti: izbiti čim več dobička pri prodaji; če bo spreten, bo že izbil nekaj odškodnine; iz tega posestva bi se dal izbiti še kak milijon
4. publ., navadno s prislovnim določilom pojaviti se, izbruhniti: prva nesoglasja so že izbila; nezadovoljstvo je izbilo na dan; problem je izbil v vsej svoji ostrini
- izbít -a -o:
izbiti elektroni; izbiti zobje;
SSKJ²
izdréti -dêrem tudi -drèm tudi zdréti zdêrem tudi zdrèm dov., stil. izderó tudi zderó; izderíte tudi izdríte tudi zderíte tudi zdríte; izdŕl tudi zdŕl (ẹ́ é, ȅ)
z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz snovi, v kateri tiči: zdravnik mu je izdrl dva zoba; izdreti sekiro iz tnala; klin se je izdrl; izdreti si trn iz roke / izdreti meč, sabljo iz nožnice / ekspr. izdrla mu je roko, ki jo je držal; konj se mu je izdrl iz rok iztrgal
● ekspr. zdaj sem se iz boba izdrl zdaj se šele spoznam; dolgo sem premišljal, zdaj sem se šele spomnil
z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz snovi, v kateri tiči: zdravnik mu je izdrl dva zoba; izdreti sekiro iz tnala; klin se je izdrl; izdreti si trn iz roke / izdreti meč, sabljo iz nožnice / ekspr. izdrla mu je roko, ki jo je držal; konj se mu je izdrl iz rok iztrgal
● ekspr. zdaj sem se iz boba izdrl zdaj se šele spoznam; dolgo sem premišljal, zdaj sem se šele spomnil
- izdŕt tudi zdŕt -a -o:
izdrt meč; izdrt zob;
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
kámničan -a m (ȃ)
1. vlak, ki vozi med Kamnikom in Ljubljano: voziti se s kamničanom v šolo
2. alp. žarg. vzdolžni ali prečni klin, izdelan v Kamniku: ponavljalcem smeri plezalec priporoča štiri kamničane, dva debela in en profilni klin
1. vlak, ki vozi med Kamnikom in Ljubljano: voziti se s kamničanom v šolo
2. alp. žarg. vzdolžni ali prečni klin, izdelan v Kamniku: ponavljalcem smeri plezalec priporoča štiri kamničane, dva debela in en profilni klin
SSKJ²
klìn tudi klín klína m (ȉ í; ȋ ī)
1. paličast, na eni strani priostren kos lesa, železa, ki se v kaj zabije: klin izpuliti; zabiti klin v zemljo; luknja za klin; suh je kakor drenov klin zelo
// temu podoben predmet, ki se rabi za sajenje na gredicah: s klinom delati luknje za sadike / sadilni klin
2. kovinska ali lesena priprava za zagozdenje: zabiti klin v špranjo / zagozditi klin; pren., ekspr. zabiti klin v telo svetovnega imperializma
3. prečna palica na lestvi: vzpenjal se je od klina do klina; lestev z desetimi klini; pren., ekspr. stal je na najnižjem klinu družbene lestvice
4. navadno lesen, v steno zabit predmet za obešanje: sneti klobuk s klina; obesiti suknjo na klin; puška visi na klinu
5. podolgovat kovinski predmet z ušesom, ki se zabije v skalo za pomoč pri plezanju: klini so bili zrahljani in vrvi potrgane; iti, plezati po klinih / plezalni klini
● ekspr. novico s klina sneti izmisliti si jo; ekspr. obesiti študij na klin opustiti študiranje; divje gosi letijo v klinu so med letenjem razporejene v obliki ostrokotnega trikotnika z ostrim robom na čelu; ekspr. klin se s klinom izbija najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvom
♦ alp. ledni klin za zabijanje v led pri plezanju; podolžni klin z rezjo v isti smeri z ušesom; žel. klin priprava za pritrjevanje tovora na vagon
1. paličast, na eni strani priostren kos lesa, železa, ki se v kaj zabije: klin izpuliti; zabiti klin v zemljo; luknja za klin; suh je kakor drenov klin zelo
// temu podoben predmet, ki se rabi za sajenje na gredicah: s klinom delati luknje za sadike / sadilni klin
2. kovinska ali lesena priprava za zagozdenje: zabiti klin v špranjo / zagozditi klin; pren., ekspr. zabiti klin v telo svetovnega imperializma
3. prečna palica na lestvi: vzpenjal se je od klina do klina; lestev z desetimi klini; pren., ekspr. stal je na najnižjem klinu družbene lestvice
4. navadno lesen, v steno zabit predmet za obešanje: sneti klobuk s klina; obesiti suknjo na klin; puška visi na klinu
5. podolgovat kovinski predmet z ušesom, ki se zabije v skalo za pomoč pri plezanju: klini so bili zrahljani in vrvi potrgane; iti, plezati po klinih / plezalni klini
● ekspr. novico s klina sneti izmisliti si jo; ekspr. obesiti študij na klin opustiti študiranje; divje gosi letijo v klinu so med letenjem razporejene v obliki ostrokotnega trikotnika z ostrim robom na čelu; ekspr. klin se s klinom izbija najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvom
♦ alp. ledni klin za zabijanje v led pri plezanju; podolžni klin z rezjo v isti smeri z ušesom; žel. klin priprava za pritrjevanje tovora na vagon
SSKJ²
klínček -čka m (ȋ)
1. manjšalnica od klin: obesiti predpasnik na klinček; lesen klinček
// temu podobna stvar: pisali so s klinčki / nar. prsti so gibčno premetavali klinčke kleklje / zastar. smotko je prižgal s klinčkom vžigalico
2. lesen žebljiček: zabijati klinčke v podplate
3. nar. majhna priprava za pripenjanje, obešanje perila; ščipalka: vrečka za klinčke
4. okrasna rastlina z nasprotno stoječimi listi in dišečimi belimi, rdečimi, rumenimi, pisanimi cveti; nagelj: na oknih so cveteli klinčki; odtrgati klinček; šopek rdečih klinčkov
♦ bot. Sternbergov klinček rastlina z nizkim steblom in dišečimi, navadno rožnato rdečimi cveti, Dianthus sternbergii
5. nav. mn. posušeni cvetni popki klinčevca, ki se uporabljajo kot dišava; nageljnova žbica: dodamo še cimeta in nekaj klinčkov
1. manjšalnica od klin: obesiti predpasnik na klinček; lesen klinček
// temu podobna stvar: pisali so s klinčki / nar. prsti so gibčno premetavali klinčke kleklje / zastar. smotko je prižgal s klinčkom vžigalico
2. lesen žebljiček: zabijati klinčke v podplate
3. nar. majhna priprava za pripenjanje, obešanje perila; ščipalka: vrečka za klinčke
4. okrasna rastlina z nasprotno stoječimi listi in dišečimi belimi, rdečimi, rumenimi, pisanimi cveti; nagelj: na oknih so cveteli klinčki; odtrgati klinček; šopek rdečih klinčkov
♦ bot. Sternbergov klinček rastlina z nizkim steblom in dišečimi, navadno rožnato rdečimi cveti, Dianthus sternbergii
5. nav. mn. posušeni cvetni popki klinčevca, ki se uporabljajo kot dišava; nageljnova žbica: dodamo še cimeta in nekaj klinčkov
SSKJ²
klínec -nca m (ȋ)
1. nav. ekspr. klin: zabiti klinec v steno; lesen, železen klinec / čevljarski klinec lesen žebljiček
// nar. zobotrebec: doma delajo klince
2. vulg. ničvreden, slab moški: ta klinec je vsega zmožen / kot psovka ti prekleti klinec
3. v členkovni rabi izraža
a) jezo, omalovaževanje: klinec, pa taka družba / klinec gleda vse skupaj
b) močno zanikanje: klinec boš dobil, ne pa denar
1. nav. ekspr. klin: zabiti klinec v steno; lesen, železen klinec / čevljarski klinec lesen žebljiček
// nar. zobotrebec: doma delajo klince
2. vulg. ničvreden, slab moški: ta klinec je vsega zmožen / kot psovka ti prekleti klinec
3. v členkovni rabi izraža
a) jezo, omalovaževanje: klinec, pa taka družba / klinec gleda vse skupaj
b) močno zanikanje: klinec boš dobil, ne pa denar
SSKJ²
léden1 -dna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na led: ledna debelina / ledna voda curlja v kotanjo
♦ alp. ledni klin klin za zabijanje v led pri plezanju; ledno kladivo; šport. ledni stadion stadion z ledeno ploskvijo za drsanje in igre na ledu; zool. severni ali ledni kit
nanašajoč se na led: ledna debelina / ledna voda curlja v kotanjo
♦ alp. ledni klin klin za zabijanje v led pri plezanju; ledno kladivo; šport. ledni stadion stadion z ledeno ploskvijo za drsanje in igre na ledu; zool. severni ali ledni kit
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 26
- Naslednja »
Število zadetkov: 518
Dostopnost