- 1. sunkoma potegovati: cuka ga za lase, rokav; cukati za vajeti / ona me pri česanju tako cuka / cukati nitke iz blaga puliti, vleči
- 2. brezoseb. imeti sunkovite bolečine; kljuvati, trgati: cuka me v rami
- 3. ekspr. piti (alkoholne pijače): kupil je sod vina in zdaj ga cuka / rad ga cuka
● pog. motor cuka ne teče gladko, se zaustavlja; žarg. riba cuka prijema; pog. otroci se cukajo za bonbone pulijo, prerivajo; pog. rad se cuka z otroki za šalo ruje
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
SSKJ
cúkati -am nedov. (ú ȗ) pog.
SSKJ
čokáti -ám nedov. (á ȃ) nar. skakljati in hkrati kljuvati: pač pa se dobro spominjam, da so po bukvah napravljali velik nemir sivkastomodri brglezi, ki so čokali po deblih gori in doli (I. Tavčar)
SSKJ
čúfati -am tudi čufáti -ám nedov. (ȗ; á ȃ) kljuvati: Ona .. zveže solato z vrvico in priveže vrvico k vratcem štedilnika, zato da jo kokoš lahko čufa (B. Pahor)
SSKJ
kljúnčkati -am nedov. (ȗ)
- 1. s kljunom se dotikati kljuna zaradi dobrikanja, ljubkovanja: golob kljunčka grlico; ptici se kljunčkata
// šalj. poljubljati: kljunčkala ga je in božala - 2. redko kljuvati: škrjanček kljunčka travnate bilke / kokoši kljunčkajo po zemlji
SSKJ
kljúvanje in kljuvánje -a s (ú; ȃ) glagolnik od kljuvati: kljuvanje piščancev / čutil je kljuvanje v rami
SSKJ
kljúvati -am in kljújem tudi kljuváti kljúvam in kljújem nedov., kljúval tudi kljuvál (ú; á ú)
- 1. hitro, sunkovito segati s kljunom po čem: kokoš kljuva zrnje; ptice so vneto kljuvale črvičke / kokoši so začele kljuvati zobati
// udarjati, tolči s kljunom: žolna kljuva po deblu / kokoš kljuva pišče - 2. brezoseb. imeti ostre, ponavljajoče se bolečine: v prstu mi kljuje; v sencih mu je neznosno kljuvalo
- 3. ekspr. povzročati neugoden duševni občutek: v njem je kljuvala zavest krivde; v srcu ji kljuje skrb; brezoseb. v duši mu je neprestano kljuvalo
- kljúvati se, tudi kljuváti se tepsti se (s kljunom): petelina sta se kljuvala
Število zadetkov: 6
Dostopnost