Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
drgetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 
  1. 1. močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: videl je, kako se stiska v plašč in drgeta; roke, ustnice drgetajo; živec na licu mu drgeta; drgetati od jeze, od mraza; ves drgeta / njen glas je od razburjenja malo drgetal; pren. letalo je drgetalo, pripravljeno na polet
  2. 2. ekspr. biti močno vznemirjen: vsa drgeta v strahu, da bi ga našli; brezoseb. čutil je, kako drgeta v njem / kar drgeta pred njim zelo se ga boji
    drgetáje: drgetaje so lezli iz mrzle vode
    drgetajóč -a -e: drgetajoč je omahnil na klop; drgetajoč starec; spregovoriti z drgetajočim glasom
SSKJ
hlípati -am tudi -ljem nedov. (ī) sunkovito, pridušeno jokati: ležala je na postelji in presunljivo hlipala; zdaj samo še hlipa in stoka / ekspr. dekletce je na ves glas hlipalo za polomljeno igračko jokalo
// sunkovito, daveč se dihati: pritekel je z zadnjimi močmi, se sesedel na klop in hlipal; kar hlipal je od joka, od smeha
● ekspr. Strah me je, je hlipala deklica hlipaje govorila; redko napol v omedlevici je hlipal za zrakom lovil zrak, sapo
    hlípati se nar. zahodno, s smiselnim osebkom v dajalniku  kolcati se: hlipalo se mu je
    hlipáje: hlipaje govoriti, zajokati
    hlipajóč -a -e: hlipajoč glas, jok
SSKJ
klìp in klíp medm. (ȉ; ȋ) posnema glas naprav v mlinu na vodo: od mlina se sliši klip klip / klip klop
SSKJ
kómen -a in -mna m (ọ̄) 
  1. 1. nar. štajersko vodoraven zid pred odprtino kmečke peči: postaviti lonec na komen
  2. 2. nar. prekmursko klop ob kmečki peči: sedeti na komenu
SSKJ
krmárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na krmarje: krmarski poklic / prijavil se je za krmarski izpit / krmarska klop
SSKJ
meningítis -a m (ȋ) med. vnetje možganske mrene: otrok je zbolel za meningitisom / klopni meningitis virusni meningitis, ki ga prenaša določen klop
SSKJ
mučílen -lna -o prid. (ȋ) s katerim se muči: mučilna priprava; mučilno orodje
♦ zgod. mučilna klop srednjeveška mučilna priprava, na kateri je bil privezan obdolženec med mučenjem; mučilno kolo srednjeveška mučilna priprava v obliki kolesa
SSKJ
obákraj prisl. (ȃ) knjiž. na obeh straneh: potok je obakraj obrasel z vrbami; vojaki so obstopili stezo obakraj / z rokama se je oprl na obakraj ob klop
SSKJ
oblazíniti -im dov. (í ȋ) obložiti z mehko podlogo: oblaziniti stole
    oblazínjen -a -o: oblazinjeni sedeži; oblazinjena klop / tovarna oblazinjenega pohištva / ekspr. njene mehke, oblazinjene roke
SSKJ
obzíden -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na obzidje: obzidna vrata / obzidno kamenje
// ki je, se nahaja ob zidu: obzidna klop / obzidne letve letve, ki so (pri tleh) pritrjene na zid, da se ne poškoduje
SSKJ
odšantáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. odšepati: poslovil se je in odšantal iz sobe / psiček odšanta pod klop
SSKJ
peréti -ím nedov. (ẹ́ í) star. prhneti, trohneti: les peri
    perèl in perél -éla -o: sedel je na perelo klop
SSKJ
poblazíniti -im dov. (í ȋ) star. oblaziniti: poblaziniti stole
    poblazínjen -a -o: poblazinjena klop
SSKJ
podnóžnik -a m (ọ̑) 
  1. 1. majhna nizka klop, navadno za pod noge: morala je stopiti na podnožnik, da je dosegla polico; sedeti na podnožniku; oblazinjen podnožnik / podnožnik za čiščenje čevljev
    // kar se da, postavi pod kaj sploh; podstavek: postaviti likalnik na podnožnik / na velikem podnožniku je bil pečen puran pladnju
  2. 2. stopnica (pri vozu, vozilu): voznik je stopil na podnožnik; podnožnik kočije
SSKJ
poslánski -a -o prid. (á) nanašajoč se na poslance: opravljati poslansko funkcijo / različna poslanska vprašanja / potekel mu je poslanski mandat / poslanski kandidat; publ. dobiti večino poslanskih mest v parlamentu / v Angliji poslanska zbornica spodnji dom
● vznes. zasedel je poslansko klop postal je poslanec
SSKJ
prekríti -kríjem dov., prekrìl tudi prekríl (í ȋ) 
  1. 1. dati, položiti kaj čez vso površino česa: prekriti stene s tapetami; prekriti tla v kopalnici; pren., ekspr. ta veseli dogodek je prekril žalostne spomine
    // dati, položiti čez kaj zlasti zaradi varstva, zaščite: prekriti mizo, posteljo; prekriti tla s preprogo / prekriti oko z obvezo
    // ponovno pokriti: prekriti streho / prekriti z opeko, skodlami / hlev so že prekrili
  2. 2. narediti, da je kaj (v celoti) nevidno: prekriti jamo z vejami, ograjo z lepaki; prekriti ploskev z voskom / oblak je prekril sonce
  3. 3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom pojaviti se na (vsem) površju česa: sneg je prekril gore / grob je prekrila trava prerasla
    // kožo so ji prekrili mozolji / noč je prekrila zemljo
    ●     ekspr. marsikaj je prekrila pozaba se je pozabilo; redko žalost je znala prekriti prikriti
    prekrít -a -o: z žametom prekrita klop; prekrita streha; veje so bile prekrite s snegom
    ●     ekspr. bil je prekrit z ranami imel je veliko ran; rastlina je prekrita z bodicami ima bodice
SSKJ
preobléči -obléčem dov., preobléci preoblécite in preoblecíte; preoblékel preoblékla (ẹ́) 
  1. 1. obleči v drugo oblačilo, perilo: preobleči bolnika, otroka; preobleči se za nastop; ko pride domov, se preobuje in preobleče / preobleči mrliča obleči ga v oblačilo, v katerem bo pokopan
    // preobleči srajco
    // navadno v zvezi z v obleči v drugo oblačilo, da nosilec ne bi bil prepoznan: kurirja so preoblekli v železničarja; preobleči se v moškega, star. za moškega
  2. 2. obleči v določeno oblačilo kot znamenje novega stanu, pripadnosti: mobilizirance so še isti dan preoblekli
  3. 3. prekriti, obdati z drugo prevleko: preobleči blazino, prešito odejo / preobleči gumbe, naslanjač; preobleči kaj s pohištvenim blagom, z usnjem / preobleči senčnik svetilke
    ●     pog. preobleči posteljo zamenjati posteljno perilo; ekspr. preobleči kritiko v fantastično pripoved dati kritiki obliko, videz fantastične pripovedi; ekspr. nebo se je preobleklo (z oblaki) pokrilo, prekrilo z oblaki
    preobléčen -a -o: v berača preoblečen vohun; z usnjem preoblečena klop; sem že preoblečen
    ♦     rel. po dveh letih življenja v samostanu je bila preoblečena
SSKJ
prikobáliti se -im se in prikobáliti -im dov. (ā ȃ) ekspr. nerodno, okorno priti: iz brloga se je prikobalil medved / prikobaliti se čez klop
SSKJ
prúka -e ž (ú) 
  1. 1. nar. (cerkvena) klop: sedela je v pruki pred stranskim oltarjem
  2. 2. zastar. brod: prevažati ljudi s pruko
SSKJ
vrèd prisl. (ȅ) v zvezi z z izraža udeleženost s še kom ali čim pri kakem dejanju, stanju: zasmejati se z drugimi vred; vrniti dolg z obrestmi vred; s podaljškom vred meri dva metra / vsi ste napačno razumeli s teboj vred
// star. hkrati: z nočjo vred je nastopil mraz / obšle so ga otožne in prijetne misli vred
● zastar. to njemu in drugim vred koristi in drugim z njim; zastar. klop stoji visoko, vred oknu v enaki višini kot okno
Število zadetkov: 110