Zadetki iskanja
Prekmurski
Pleteršnik
nasítiti, -sȋtim, vb. pf. sättigen; — nasičen, gesättigt (chem.), Cig. (T.); — n. se, sich sättigen; n. se z jedjo; — satt werden; mastnih jedi se človek kmalu nasiti; kmalu se ga nasitim, ich werde seiner bald satt, Cig.
Prekmurski
nàskori prisl. kmalu: Stero je po etoga liſzta vzétyi naſzkori porüſeno KŠ 1771, 601; I naſzkori je potomtoga za dvorſzkoga poſztávleni KM 1790, 44; na dén pitani naſzkori pridoucſi BKM 1789, 435; Ali kak püszto de naszkori polé KAJ 1870, 28; Privina je naszkori od caszara doubo zemliscse KOJ 1914, 98
Prekmurski
nàskorom prisl. kmalu: Ki szvoje konye nenakrmi, naszkorom obnemorejo KOJ 1845, 51; Naszkorom je vsze muknolo KOJ 1848, 18
Prekmurski
naskòroma prisl. kmalu: Etoga vezala lêta naszkoroma pretecséjo AI 1875, br. 1, 1; Naszkoroma velika vrocsina prisla AI 1875, kaz. br. 8
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
odtéči, -téčem, vb. pf. 1) weglaufen, Cig.; — 2) gänzlich abfließen, abrinnen; voda je odtekla; kri mu je odtekla, er ist verblutet; = o. se, Cig.; voda se je kmalu po dežju odtekla, jvzhŠt.
Pleteršnik
ofrfolẹ́ti, -ím, vb. pf. unter convulsivischen Zuckungen mit den Flügeln schlagend verenden (o ptičih), Mur.; — = umreti: kmalu bo ofrfolel, Gor.
Vorenc
ogenj m, F35, authepsa, -ae, ena kuffraſta pèzh ali lonz, v'katerim s'maihinim ognîam ſe more kuhati, ali pezhi: tudi ponve s'ognîam ẛa jedt ſagreiti; calumnata, -tis, ena vrozhúſt, ali gorenîe velikiga ognîa; elicere ignem, ogîn vkreſſati; ignis, ogîn; inardere, inardescere, ſe v'plameniti, kakòr en ogîn gori islyti, vſe kmalu goréti; intertrimentum, tá sgubizhik ſrebrá, inu slatá v ognî; mala claudiana, jabulka ardezha kakòr ogyn; praester, padezhi ogîn; pusula, -ae, en divji vrozhi luſhai, eni jo [bolezhina] imenujejo s: Antona ogîn; salamandra, -ae, en mazharòl, kateri v'ognî ṡhivy
Pleteršnik
pohábiti, -hȃbim, vb. pf. beschädigen, verletzen (bes. am Körper); pohabljeno oko, Žnid.; sam sebi ude p., sich selbst verstümmeln, Levst. (Nauk); p. se, sich beschädigen; pohabljen, verkrüppelt, Št.; želodec p., den Magen verderben, Vrtov., Cig., Jan.; telo, po hudi bolezni močno pohabljeno, Vrtov. (Km. k.); — kar vsem rabi, to se kmalu pohabi, Npreg.-Jan. (Slovn.); — schänden: p. dekle, BlKr.
Pleteršnik
poizgubíti, -ím, vb. pf. nach einander verlieren, Zora; p. se, nach einander sich verlieren, verschwinden: kmalu so se vsi ljudje izpred cerkve poizgubili; glas se poizgubi, Cig.; dežela se bo v deželi poizgubila ein Land wird in dem andern aufgehen, Cig.
Pleteršnik
pokúpiti, -im, vb. pf. nach einander wegkaufen, aufkaufen; dobro blago kmalu pokupijo, eine gute Ware vergreift sich bald, Cig.; vse vino p. v kakem kraju, allen Wein in einer Gegend zusammenkaufen.
Pleteršnik
porazgubíti se, -ím se, vb. pf. sich allmählich (an verschiedenen Orten, nach verschiedenen Seiten) verlieren; po maši se ljudje kmalu porazgubijo; glas se porazgubi.
Pleteršnik
posijáti, -sȋjem, vb. pf. 1) ein wenig scheinen oder strahlen; solnce je nekoliko posijalo, pa se kmalu zopet skrilo; — 2) = zasijati, anfangen zu scheinen, aufscheinen.
Pleteršnik
potrpẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) sich gedulden, sich in Geduld fassen; le potrpi še nekoliko, kmalu bo bolje; kaj hočemo! človek mora potrpeti; — geduldig ertragen: vse p.; — 2) = utrpeti, entbehren, C.; laže je vina potrpeti nego kruha, Notr.
Vorenc
pri predl., F253, aedepol, ẛa gviſhnu, per moji veri; alatrum, ſukalnik per tkalzih; annosus, ſtar, per leitih; collectus, dobru per ſebi; compos rationis, per pameti, pametin; convivere, per enim ẛhiveti; elucubrare, kei kai per luzhi délati; fibra, -ae, breig ali krai per vodi, ali per kraju tekozhe vodè; forticulus, -a, -um, per maihini mozhi; habitus, -a, -um, tólſt, dobru per ṡhivotu; patinarius, -rÿ, eden kateri vſe ṡkuṡi per ṡklédah, inu per ogniṡzhi tazhy; praestò, per rokah, pred rokami biti; stare promiſsis, oblubo derṡhati, per oblubi oſtati; subitò, naglu, kmalu, per ti prizhi, na naglim, hitru; temon, -onis, ſura, ali voye per kulih, rudu per barkah; trama, -ae, votik per tkanîu
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: pri predl., eryngium wodizhuje per poti. Scopoli
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: pri predl., eryngium wodizhuje per poti. Scopoli
Vorenc
priča ž, F10, antestari, naprei h'prizhi ſtati, eniga h'prizhi vṡèti; attestari, ſprizhati, ṡkaṡati, h'prizhi poklizati; intestabilis, -le, kateri je neperpraven h'ſturjenîu teſtamenta, ali h'dajanîu prizhe; martyr, graecè testis, prizha; perhibere testimonium, prizhati, prizho dati; subitò, naglu, kmalu, per ti prizhi, na naglim, hitru; testatò, s'teſtamentom, ali v'prizho teh prizh; testificari deum, Bogá na prizho klizati, ali ſe klèti; testis, -tis, prizha; prim. v'pričo
Pleteršnik
priję́ti, prímem, vb. pf. 1) erfassen, ergreifen; veliki obeti, malo prijeti = viel versprechen, wenig halten, Z.; z roko, s kleščami p. kaj; trdo, napak p. kaj; p. koga za roko, za ušesa, jemanden bei der Hand, bei den Ohren nehmen; p. se za nos = sich an seiner Nase zupfen; majoliko p. za roče; p. za meč, za orožje, zum Degen, zu den Waffen greifen; narobe p. za kaj, etwas verkehrt anfassen; — p. za delo, Hand ans Werk legen; v hiši ni prijel za nobeno delo, Erj. (Izb. sp.); festnehmen, einfangen, p. tatu; konj je ušel, pa so ga kmalu prijeli; — einen Angriff thun, angreifen; sovražnika p.; — trdo koga p., jemanden hart hernehmen; = v strah p. koga, Jan.; za besedo p. koga, jemanden beim Worte nehmen; — befallen; mrzlica, krč me prime; — p. se, sich packen, handgemein werden; psa se primeta, vojski se primeta; — 2) p. se, etwas erfassen und daran haften o. hangen bleiben: p. se za vejo; s kremplji se p., sich ankrallen, Cig.; pijavka se je prijela, der Blutegel hat sich fest angesogen, Cig.; p. se kakor klop, sich wie eine Zecke anhängen; prah se prime posode, obleke; prime se ga vse kakor smole = er ist ein Dieb, Cig.; — Wurzeln treiben, greifen: posajene rastline, cepljena drevesa se primejo; — bolezen se človeka prime (steckt einen an), Cig.; ime se ga je prijelo, der Name blieb ihm, Z., Jurč.; nič se ga več ne prime, bei ihm verfängt nichts mehr; srca se p., zum Herzen gehen, Jan.; — p. se koga, sich jemandem anschließen u. sich an ihn halten, Cig.; — p. se česa, Hand an etwas legen, in Angriff nehmen: dela se p.; — 3) = prejeti, empfangen, Alas., Jan.; tako ima le-ta Gospod prijet biti na zemlji, Trub.; p. krst, Krelj; v svojo hišo koga p., Krelj; Bog te primi! sei gegrüßt! Alas., Dict.; prijel sem pismo, Npr.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
pripúščati, -am, vb. impf. ad pripustiti; 1) zulassen: zur Belegung zulassen; kobile k žrebcu, krave k biku p.; — 2) volle Euter bekommen (o kravah, kozah, kadar imajo že kmalu povreči), Cig., Jan., M., Gor.; — 3) geschehen lassen, zulassen, gestatten; — zugeben, einräumen, Cig., Jan., Cig. (T.).
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 101
Dostopnost