Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
obràz Frazemi s sestavino obràz:
glédati smŕti v obràz, krí je zalíla kómu obràz, ne môči poglédati v obràz kómu, obràz se je podáljšal kómu, obràz se je zmračíl kómu, pokazáti svój právi obràz, povédati kómu resníco v obràz, povédati v obràz kómu kàj, smejáti se v obràz kómu, sóditi kóga po obrázu, vréči kómu rokavíco [v obràz], z dvéma obrázoma, zabrúsiti kómu resníco v obràz, zréti smŕti v obràz
SSKJ²
omožíti se -ím se dov., omóžil se (ī í)
v zvezi z osebo ženskega spola poročiti se: že zdavnaj bi se lahko omožila / omožiti se na kmetijo
    omožíti ekspr.
    dati, oddati v zakon: omožiti hčer / dobro, slabo jo je omožila
    omožèn -êna -o:
    ima dve omoženi sestri
SSKJ²
oženíti se ožénim se dov. (ī ẹ́)
v zvezi z osebo moškega spola poročiti se: silijo ga, naj se oženi; lani se je oženil, letos pa se že ločuje; oženiti se z dekletom iz domačega kraja; pog. ni je smel oženiti se oženiti z njo / oženiti se na dom, kmetijo / pog.: kdaj se bosta pa vidva oženila poročila; ljubica se mu je oženila poročila, omožila
    oženíti ekspr.
    dati, oddati v zakon: enega sina je že oženil / pog. svojo hčer hoče oženiti z njim omožiti
    ožénjen -a -o:
    oženjeni moški; ni vedela, da je oženjen; dvajset let sta že oženjena; sam.: samo oženjeni so imeli to pravico
Celotno geslo eSSKJ
podedováti podedújem in podédovati podédujem dovršni glagol [podedováti] in [podédovati]
    1. dobiti premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku
    2. dobiti, prevzeti od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje
    3. ekspresivno dobiti, prevzeti od predhodnikov
ETIMOLOGIJA: ↑dedovati
SSKJ²
poldrúgi -a -o [pou̯drugi] štev. (ȗ)
izraža število ena in pol: poldrugi liter vina; sneg je debel poldrugi meter; star je poldrugo leto; do vasi je poldrugo uro hoda (eno) uro in pol / dokupil si je še zemlje, da je je imel za poldrugo kmetijo / šalj. zgodba o poldrugem Martinu
Geografija
polnovrédna délovna móč -e -e močí ž
Celotno geslo Sinonimni
poročíti1 -ím dov.
1.
koga po določenem postopku narediti, da postaneta moški in ženska pred družbo, javnostjo priznana kot mož in žena
SINONIMI:
zastar. venčati, ekspr. vkleniti v zakonski jarem
2.
koga pog. izraža sklenitev zakonske zveze koga s stališča njegovih staršev
SINONIMI:
pog. dati v zakon, star. dati v zamož, star. dati zamož, knj.izroč. oddati v zakon, pog. omožiti, pog. oženiti, zastar. udomiti
GLEJ ŠE SINONIM: poročiti se
SSKJ²
posestvováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. biti posestnik česa: posestvovati kmetijo; ekspr. posestvovati družbeno moč
Pravopis
posestvováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; posestvovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |biti posestnik česa|: kaj ~ kmetijo
SSKJ²
posodôbiti -im dov. (ō ȏ)
prilagoditi zahtevam sodobnega časa: posodobiti izobraževanje in vzgojo; posodobiti knjižničarstvo; posodobiti miselnost; tudi mi smo se posodobili / v novi izdaji so jezik posodobili / knjiž. posodobiti kmetijo modernizirati
// narediti aktualno, sodobno: posodobiti dramo, revijo; posodobiti pouk
    posodôbljen -a -o:
    posodobljen mit o Orfeju in Evridiki; posodobljen pouk; cesta bo kmalu posodobljena
Celotno geslo eSSKJ
prádéd prádéda tudi prádèd prádéda samostalnik moškega spola [prádét prádéda] tudi [prádèt prádéda]
    2. navadno v množini, ekspresivno davni prednik
ETIMOLOGIJA: ↑ded
Celotno geslo eSSKJ
pránečákinja pránečákinje samostalnik ženskega spola [pránečákinja]
    nečakinjina ali nečakova hči
ETIMOLOGIJA: ↑pranečak
SSKJ²
preobdávčiti -im dov. (á ȃ)
preveč obdavčiti: preobdavčiti kmetijo
Pravopis
preobdávčiti -im dov. -en -ena; preobdávčenje (á ȃ) kaj ~ kmetijo
Celotno geslo Vezljivostni G
prepísati in prepisáti -píšem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo na novo pisno narediti kaj / o čem
(Iz knjige) si je /na čisto/ (v svojo beležko) prepisal vse najvažnejše podatke.
2.
kdo/kaj izročiti komu/čemu kaj
Oče mu je /po svojem očetu/ prepisal kmetijo.
3.
kdo/kaj dati, poslati koga/kaj na/v/med koga/kaj / am
/Po dolgem premisleku/ je sina prepisal v strokovne šole.
SSKJ²
presékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. s sekanjem narediti dva dela: kol je bil predolg, zato ga je presekal; presekati vrv, žebelj; presekati s sekiro; presekati palico na dvoje; po dolgem, prečno presekati; pren., ekspr. blisk preseka nebo
2. s sekanjem narediti odprtino, zarezo v kaj: s sekiro presekati led; po nesreči presekati parket / ostra črepinja mu je presekala podplat / padel je in si presekal ustnico
3. ekspr. preiti kaj navadno podolgovatega: tisti dan smo presekali ekvator / ladja preseka zaliv
4. nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj podolgovatega: tam cesta preseka železniško progo
// biti speljan, voditi čez kaj sploh: potok preseka travnik in se izliva v reko; nova sled je presekala snežno pobočje / nova cesta bo presekala njegovo kmetijo bo speljana tako, da jo bo delila na dvoje
5. ekspr. ustaviti, prekiniti: šefov nenadni prihod je presekal pogovore; presekal je njeno pritoževanje z nervoznim gibom / že vem, kaj hočeš, je presekal njegove besede / krik je presekal tišino
● ekspr. bolečina ji je presekala telo se je nenadoma pojavila v visoki stopnji, v močni obliki; ker se mu je mudilo, je presekal ovinek šel je po krajši poti, naravnost; ekspr. presekati komu pot preprečiti, onemogočiti mu prehod; preprečiti, onemogočiti uresničitev kakega dejanja; presekati stavo z udarcem roke razdeliti na dvoje podani roki pri stavi in s tem narediti stavo veljavno; ekspr. presekati gordijski vozel z odločnim, drznim posegom rešiti zapleteno, težko rešljivo zadevo ali vprašanje; presekati dolino s prekopom narediti po njej prekop
♦ gozd. presekati sestoj narediti v sestoju preseko; s sečnjo zelo preredčiti sestoj; mat. presekati razdeliti telo z ravnino; med. presekati z enkratnim udarcem z ostrim orodjem ločiti stik
    presékati se ekspr.
    s sekanjem česa ovirajočega priti kam: skozi goščavo smo se presekali do ceste
    presékan -a -o:
    govoril je s presekanim glasom pretrganim; stava je presekana; zračnica je presekana deset centimetrov na dolgo; prisl.: presekano se zasmejati
Pravopis
primožíti -ím dov. primóžil -íla, nam. primožít/primožìt; drugo gl. možiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ hišo; ~ dva otroka
primožíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ na kmetijo
SSKJ²
primožíti se -ím se dov., primóžil se (ī í)
v zvezi z osebo ženskega spola z možitvijo, poroko priti kam: primožila se je k nam iz sosednje vasi; primožiti se na kmetijo, v mesto
    primožíti 
    z možitvijo, poroko priti do česa: primožiti hišo, posest / primožila je dva otroka z možem je dobila tudi dva njegova otroka
    primožèn -êna -o:
    primoženi otroci
SSKJ²
priženítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od priženiti se: priženitev na kmetijo / zemljo je dobil s priženitvijo
Pravopis
priženítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ na kmetijo
Število zadetkov: 92