Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovenski pravopis

Pravopis
dobíti -ím, star. dobóm dov. dôbi -íte; -íl -íla tudi dóbil -íla, dobljèn -êna, star. -ívši; (-ít/-ìt) (í/ȋ í; í/ȋ ọ̑) koga/kaj ~ darilo, pismo; ~ kredit za zidavo; ~ otroka; ~ pretres možganov; Vlomilca so kmalu dobili prijeli; knj. pog.: Bi lahko dobil direktorja govoril z direktorjem; ~ košarico |biti zavrnjen pri ponudbi (za ples)|; dobiti koga/kaj iz česa ~ talca iz ječe; ~ žveplo iz spojin; dobiti kaj za kaj ~ posmeh za zvestobo; Za to nisem dobil ničesar; dobiti kaj po kom ~ kmetijo po očetu podedovati; dobiti komu/čemu kaj ~ konju par; ~ otroku varuško |najeti|; Če dvajset delimo s štiri, ~imo pet; trg. žarg. Že dobite? Vam že strežejo?; °dobiti na čem ~ ~ teži postati težji
dobíti jih -ím jih (í/ȋ í) knj. pog., poud.: ~ ~ od očeta |biti tepen|; ~ ~ po grbi |biti tepen; biti premagan|
dobíti se -ím se (í/ȋ í) knj. pog. sestati se, sniti se: z/s kom ~ ~ s prijateljem; ~ ~ pred odhodom vlaka
Pravopis
gospodárstvo -a s, pojm. (ȃ) razvijati ~; gozdno ~; števn. prevzeti ~ |posestvo, kmetijo|
Pravopis
posestvováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; posestvovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |biti posestnik česa|: kaj ~ kmetijo
Pravopis
preobdávčiti -im dov. -en -ena; preobdávčenje (á ȃ) kaj ~ kmetijo
Pravopis
primožíti -ím dov. primóžil -íla, nam. primožít/primožìt; drugo gl. možiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ hišo; ~ dva otroka
primožíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ na kmetijo
Pravopis
priženítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ na kmetijo
Pravopis
priženíti -žénim dov.; drugo gl. ženiti (í/ȋ ẹ́) koga/kaj ~ hišo; ~ otroka
priženíti se -žénim se (í/ȋ ẹ́) ~ ~ na kmetijo
Pravopis
ubádati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; ubádanje (ȃ) ukvarjati se: z/s kom/čim ~ ~ s kmetijo; ~ ~ z otroki; poud. ~ ~ s težavami |imeti težave|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
bajtaríja -e ž
star. zelo majhno posestvopojmovnik
SINONIMI:
star. bajta, star. kajža, star. koča, star. kočarija, nar. želarija
GLEJ ŠE SINONIM: posestvo
Celotno geslo Sinonimni
kmetováti -újem nedov.
imeti zemljo, jo obdelovati in se s tem preživljati
SINONIMI:
zastar. kmetiti
GLEJ ŠE SINONIM: obdelovati
Celotno geslo Sinonimni
poročíti1 -ím dov.
1.
koga po določenem postopku narediti, da postaneta moški in ženska pred družbo, javnostjo priznana kot mož in žena
SINONIMI:
zastar. venčati, ekspr. vkleniti v zakonski jarem
2.
koga pog. izraža sklenitev zakonske zveze koga s stališča njegovih staršev
SINONIMI:
pog. dati v zakon, star. dati v zamož, star. dati zamož, knj.izroč. oddati v zakon, pog. omožiti, pog. oženiti, zastar. udomiti
GLEJ ŠE SINONIM: poročiti se
Celotno geslo Sinonimni
razdelíti -ím dov.
1.
kaj iz celote narediti dele glede na prostor, enoto, skupino
SINONIMI:
star. podeliti, ekspr. razbiti, ekspr. razdrobinčiti, ekspr. razdrobiti, knj.izroč. razdružiti, ekspr. razkosati
2.
kaj narediti, da kaj ni več enotno, strnjeno
SINONIMI:
ekspr. razcepiti, ekspr. razkosati
3.
kaj ločiti v dele, skupine
SINONIMI:
razcepiti, knj.izroč. razdvojiti, ekspr. razklati
4.
kaj narediti, da je kaj na celotni površini, v celotnem prostoru
SINONIMI:
porazdeliti, knj.izroč. razpodeliti
5.
komu kaj od večje količine dati po delih
SINONIMI:
knj.izroč. distribuirati, star. podeliti
GLEJ ŠE SINONIM: pregraditi
GLEJ ŠE: razpoloviti, razpoloviti
Celotno geslo Sinonimni
udínjati -am nedov. in dov.
koga nekdaj jemati, vzeti v službo, navadno na kmetijo za eno leto
SINONIMI:

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
dobíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj / koliko česa
Povsod kaj dobi.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Dobil je bolezen.
3.
kdo/kaj sprejeti kaj / koliko za kaj
Koliko si dobil za avto, delo.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti uspešen v prizadevanju doseči koga/kaj kakšnega/kakšno /za koga/kaj / v/na/po čem / kje / kdaj
Dobil je delo v tovarni.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno najti, ujeti koga/kaj
Vlomilca so kmalu dobili.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj iz/od česa / v/na kaj / v/na/po/ob čem / od kod / kam / kje
Dobili so ga iz ječe.
6.1.
kdo/kaj napraviti koga/kaj kot rezultat iz/od česa / v/na/po/ob/pri čem /od/iz kod / kje
Po delitvi dobijo pet.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj na razpolago v/pri/ob/po/na kom/čem kje / kdaj
Vstopnice so dobili pri blagajni.
8.
v pomožniški vlogi kdo/kaj označevati koga/kaj
Dobil je odgovor/plačilo.
Celotno geslo Vezljivostni G
držáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj imeti z ro kam i oprijeto za kaj
Ves čas je držal za kozarec.
2.
kdo/kaj povezovati koga/kaj
Led drži kamenje /skupaj/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile imeti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Komaj/ je držal tram pokonci.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile lastnostno določati kaj skozi/v kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kdaj / kje / kod
Potrošnjo držijo v mejah realnih možnosti.
5.
žargonsko, v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi kakega namena ohranjati kaj
Poleg goveje živine drži še ovce in koze.
6.
knjižno pogovorno kdo/kaj trajati
Deževje je držalo (tri tedne).
7.
kdo/kaj ne dajati možnosti prehoda
Bazen /dobro/ drži.
8.
kdo/kaj imeti zmožnost za kaj / koliko česa / koliko
Posoda drži malo manj kot pet litrov.
9.
kaj biti v skladu z resničnostjo
Vabilo še /vedno/ drži.
10.
nav. v zvezi z beseda, obljuba kdo/kaj dati besedo, obljubo
Držijo besedo.
11.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta drži mimo šole.
12.
neknjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati koga/kaj v/na čem /s/pod/nad/med/pred/za čim
Stroj drži v popravilu.
13.
iz lovstva kdo/kaj dajati možnost za odstrel
Divjad /dobro/ drži.
Celotno geslo Vezljivostni G
prepísati in prepisáti -píšem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo na novo pisno narediti kaj / o čem
(Iz knjige) si je /na čisto/ (v svojo beležko) prepisal vse najvažnejše podatke.
2.
kdo/kaj izročiti komu/čemu kaj
Oče mu je /po svojem očetu/ prepisal kmetijo.
3.
kdo/kaj dati, poslati koga/kaj na/v/med koga/kaj / am
/Po dolgem premisleku/ je sina prepisal v strokovne šole.
Celotno geslo Vezljivostni G
usmériti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj
Usmeril je čoln (proti pristanišču).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj urediti kaj
Gospodarstvo so /izvozno/tržno/ usmerili.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga
/Idejno oz. filozofsko/ usmeriti koga.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj urediti koga proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Usmerili so učence v študij matematike.
5.
iz agronomije, v posplošenem pomenu kdo/kaj urediti koga/kaj proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Kmetijo so usmerili v živinorejo.
Celotno geslo Vezljivostni G
zaščítiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj zavarovati koga/kaj s kom/čim
Z vodnimi curki so jih zaščitili (pred fizičnimi napadi).
2.
kdo/kaj pravno zavarovati koga/kaj s kom/čim
Sindikat zaščiti koristi delavcev (pred prevelikim izkoriščanjem).
3.
iz avtomobilizma kdo/kaj zavarovati koga/kaj s kom/čim
S premazom so zaščitili spodnji del avtomobila (pred rjo).
Celotno geslo Vezljivostni G
živéti -ím nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
1.
kdo/kaj biti, obstajati
Vse, kar živi, /nujno/ potrebuje hrano.
2.
kdo/kaj biti, bivati, eksistirati, obstajati
Živi (v preteklosti).
3.
kdo/kaj delovati, biti v delovnem stanju
Živi /na škodo/žalost sorodnikov/.
3.1.
kdo/kaj shajati
/Komaj še/ živi /brez hrane/.
3.2.
kdo/kaj shajati
Živijo /kratko, od marca do oktobra/.
4.
kdo/kaj biti, rasti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med čim / kje 'v svojem življenjskem okolju'
Raki živijo v potokih.
4.1.
kdo/kaj bivati, eksistirati, obstajati, prebivati/stanovati v/na čem / pri/ob kom/čem / s/pod/nad/med kom/čim / kje
Živi na deželi/v mestu.
5.
kdo shajati, preživljati se s čim
Živi /samo/ z invalidnino.
5.1.
kdo shajati, preživljati se od česa
Živi od izdelovanja suhe robe.
6.
knjižno pogovorno kdo preživljati, vzdrževati koga
/Kot navadni delavec/ živi ženo in otroke (z eno nizko plačo).
7.
čustvenostno kaj vplivati
(V svojih delih) /večno/ živijo.
7.1.
kaj uveljavljati se
Glasba /še kako/ živi (zunaj dvoran).
8.
čustvenostno kdo/kaj pojavljati se
Dogodek /zaradi bogatega družabnega življenja/ še naprej živi (v ljudskem izročilu).
9.
neobčevalno knjižno kdo uresničevati kaj
/Kot pravi raziskovalec in mislec/ živi svet/filozofijo/preteklost.

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
čebelnják Frazemi s sestavino čebelnják:
bíti kot v čebelnjáku, šuméti kot v čebelnjáku, vréti kot v čebelnjáku
Število zadetkov: 92