Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
Pleteršnik
bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
izbǫ́rən, -rna, adj. 1) eine Auswahl gestattend: ima izborno blago, Dol.; — 2) auserlesen, gewählt, vorzüglich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; kaj izbornega od krščanske cerkve govoriti, Krelj; i. in poučljiv razgovor, Jurč.; — 3) Wahl-, Cig.; izbǫ̑rni knez, der Kurfürst, Jan.; izborna država, das Wahlreich, Cig. (T.), Jes.; izborna sorodnost (chem.), die Wahlverwandtschaft, Cig. (T.).
Pleteršnik
Pleteršnik
knę̑z, m. 1) der Graf, Meg., Alas., Guts., Dalm., Trub., Krelj; — 2) der Fürst, Mur., Cig., Jan., nk.; izborni k., der Wahlfürst, Cig., Jan., nk.; veliki k., der Großfürst, Cig., Jan., nk.
Pleteršnik
Pleteršnik
vélik, velíka (določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velȋki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.
Pleteršnik
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
hèrceg -a m knez: Bavarszki Herczeg szvojo cser nebi steo za 'seno dati KOJ 1848, 11; Jo'zue Herczega velko ſzrecso BKM 1789, 51; ster sze je zacsno za Herczega piszati KOJ 1848, 84; Tak ſzo naſztanoli Herczegi KM 1790, 90; velikásova kucsa, v-steroj po rodnyeni hercegi, grofi szedijo AI 1875, kaz. br. 2
Prekmurski
kúrfíršt -a m volilni knez: je on pomogao Frideriki Augusztusi bavarszkomi Kurfirsti polszko Králesztvo zadobiti KOJ 1848, 108
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
]
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
Abdenago m osebno lastno ime Abed Nego: Taisti hudobnij ludje, Kateri ſo bilij urshoh de ſidrach, Miſach, inu Abdenago im. ed., de letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (I/2, 106) Abéd Negó, lat. V Abdenago, ime, ki ga je knez evnuhov dal Azarjaju, enemu treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar vrgel v razbeljeno peč, ker so zavrnili malikovanje (SP Dan 1,7); → Azarija.
Svetokriški
firšt -a m 1. knez: Firsht im. ed. je menil de ſo Zuperniki ǀ kakor je bil sturil uni firsht im. ed. s'Dino ǀ Vdo Firsh im. ed. tiga meſta Madeburg s' mladiga ſe je bil podal tej nezhiſtoſti ǀ po beſsedah Firshta rod. ed. teh Philosophu Aristotela ǀ Se samiri officer ſvojmu Firshtu daj. ed. ǀ h'Firshtu daj. ed. celliga Egijpta je bil poviſhan ǀ ſe nemore najti per enimu Firshtu mest. ed., ali krajlu ǀ ti reshalish, inu reserdish tuojga Firshta tož. ed., inu Gospuda ǀ Spauumnite na Firsshta tož. ed. Lautaria ǀ pred enem Firshtam or. ed. ǀ Antoninus, inu Brutus Rimska Firshta im. dv. na semli ſta ſe vojskovala ǀ Bug ij polona de dua Firshta tož. dv. porodj ǀ Veſselili ſe ſo tij Firshti im. mn. Nebeſhki ǀ Potle veliku Firshtou rod. mn., inu Erzogou je od tiga zhaſtitiga Roda prishlu ǀ TA Kateri shlishi, ali bere od teh mogozhnih Firshtu rod. mn.; ali Krajlu ǀ okuli kateriga veliku taushent Firshtvu rod. mn. ſtoy ǀ Ovidius ta lepi nauk da Firshtom daj. mn. ǀ Krajl bo njega zhes vſe Firshte tož. mn. polsdignil 2. predstojnik: Firsht im. ed. te Sinagoge je bil Chriſtuſa v' goſtie povabil ← nem. Fürst < srvnem. vürste ‛knez’
Svetokriški
Friderikus m osebno lastno ime Friderik: ſam Ceſſar Fridericus im. ed. I. … ne raishi pak je sbolel, inu umerl ǀ Fridericus im. ed. Ceſſar je bil sapovedal eniga Sholneria obeiſſit ǀ je ſtal Fridericus im. ed. ta III ǀ zhes kateriga ſe je bil polsdignil Ioannes Fridericus im. ed. Saxonski Firsht 1. Fríderik I. Barbarósa (1123–90), rimskonemški cesar 2. Fríderik III. habsburški (1415–93), rimskonemški cesar 3. Neki saški knez; → Fridrih
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 26
Dostopnost