Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
a5 vez., knjiž.
1. v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa2, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela
// za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke
// na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
2. v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa2sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
SSKJ²
ábelstvo -a s (ā)
knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Abelovemu: abelstvo in kajnovstvo
SSKJ²
abituriènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́knjiž.
absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije
SSKJ²
abituriêntka tudi abituriéntka -e ž (ē; ẹ̄knjiž.
absolventka srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturientka gimnazije
SSKJ²
abrúpten -tna -o prid. (ȗ)
knjiž. ki je brez zveze, odtrgan: članek dela vtis, ko da je sestavljen iz abruptnih notic
SSKJ²
absolutizácija -e ž (á)
knjiž. pripisovanje absolutne veljavnosti relativno veljavnim stvarem: absolutizacija nauka
SSKJ²
absolutizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. absolutno veljavnost pripisovati relativno veljavnim stvarem: nobenega področja življenja ni hotel absolutizirati; absolutizirati pogojno znanstveno resnico
    absolutizíran -a -o:
    absolutizirane ideje
SSKJ²
absolútnost -i ž (ȗ)
knjiž. lastnost absolutnega: absolutnost in relativnost gibanja; zanikati načelo absolutnosti / absolutnost in kategoričnost tega vladarja
SSKJ²
absolútum in absolút -a m (ȗ)
knjiž. kar je absolutno: človek kot absolutum postaja gospodar narave
 
filoz. brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je
SSKJ²
abstrákcija -e ž (á)
knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije; znanstvena abstrakcija; metoda abstrakcije
// kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije
SSKJ²
abstráktum tudi abstrákt -a m, mn. abstrákta s tudi abstrákti m tudi abstráktumi m (ȃ)
knjiž. kar je nastalo z abstrakcijo: njegove osebe so čisti abstraktum
 
jezikosl. abstraktni samostalnik
SSKJ²
abstrúzen -zna -o prid. (ȗ)
knjiž. težko razumljiv, nejasen: abstruzen predlog; abstruzna domislica; abstruzno izražanje
SSKJ²
abstrúznost -i ž (ȗ)
knjiž. lastnost abstruznega: abstruznost trditve
SSKJ²
abúzus -a m (ȗ)
knjiž. zloraba: abuzus položaja
// čezmerno uživanje: abuzus alkohola, nikotina
SSKJ²
àd prisl. (ȁ)
knjiž. glede na, k: pripombe ad 1; ad čl. 2 zakona
SSKJ²
adaptácija -e ž (á)
1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb; adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt
// priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja
2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije
SSKJ²
adekvát -a m (ȃ)
knjiž. kar je enakovredno, ustrezno: najti antičnemu heksametru primeren slovenski adekvat
SSKJ²
adépt -a m (ẹ̑knjiž.
1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno; mladi adepti modernistične šole
2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti
SSKJ²
ad hoc [athók tudi athòkprisl. (ọ̑; ȍ)
knjiž. posebej za ta primer, v ta namen: ad hoc imenovana komisija; v prid. rabi: ad hoc sestanek
SSKJ²
adícija -e ž (í)
mat. seštevanje: adicija ulomkov
// knjiž. dodajanje, sestavljanje: ljudska pesem se je spreminjala tudi z vidika adicije
♦ 
kem. vezanje atomov ali atomskih skupin na molekule nenasičenih spojin
Število zadetkov: 12488