Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

ábraham ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham]
    1. ekspresivno petdeseti rojstni dan
      1.1. ekspresivno praznovanje tega rojstnega dne
    2. ekspresivno petdeseta obletnica obstoja, ustanovitve, odkritja česa
      2.1. ekspresivno praznovanje te obletnice
    3. ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abrahamovec
FRAZEOLOGIJA: srečanje z abrahamom, srečati abrahama
ETIMOLOGIJA: po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu
Ábraham Ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham]
FRAZEOLOGIJA: srečanje z Abrahamom, srečati se z Abrahamom
ETIMOLOGIJA: abraham
elégični elégična elégično pridevnik [elégični]
    2. v obliki elegičen ki vzbuja, povzroča otožnost, žalost
STALNE ZVEZE: elegični distih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. elegisch iz elegija
elegíja elegíje samostalnik ženskega spola [elegíja]
    1. iz literarne vede pesem, napisana v elegičnem distihu, značilna zlasti za antično književnost
    2. pesem z otožno, žalostno vsebino
    3. skladba otožnega, žalostnega značaja
    4. ekspresivno kar izraža žalost, obžalovanje, da se kaj končuje, česa ni več
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Elegie in) lat. elegīa iz gr. elegeía ‛žalostinka’ - več ...
épika épike samostalnik ženskega spola [épika]
    1. literarno ustvarjanje, ki se osredotoča zlasti na pripoved, opis dogajanja, ali literarna dela kot rezultat tega ustvarjanja
    2. celota epov kake skupnosti, jezika, avtorja
    3. ekspresivno filmsko, dramsko, literarno delo o pomembnem dogodku, ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore; SINONIMI: ep, ekspresivno epopeja, ekspresivno epos
    4. ekspresivno dalj časa trajajoče dogajanje, ki vzbuja občudovanje zaradi izjemnih dosežkov, veličastnosti, ali pripoved o takem dogajanju; SINONIMI: ekspresivno ep, ekspresivno epopeja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Epik iz ep
kokóš kokóši samostalnik ženskega spola [kokóš]
    1. domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom; primerjaj lat. Gallus gallus domesticus
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
    2. podoba, ki predstavlja domačo ptico s kratkim vratom in krepkim trupom
    3. slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoška
STALNE ZVEZE: štajerska kokoš
FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...
pésništvo pésništva samostalnik srednjega spola [pésništvo]
    1. literarno ustvarjanje, katerega rezultat je pesem
      1.1. celota pesmi kot rezultat tega ustvarjanja
ETIMOLOGIJA: pesnik
prelúdij prelúdija samostalnik moškega spola [prelúdi]
    1. iz glasbene umetnosti uvodni instrumentalni stavek glasbenega dela
      1.1. iz glasbene umetnosti enostavčna karakterna instrumentalna skladba, zlasti za klavir, ki navadno temelji na enem motivu
    2. ekspresivno kar kaj začenja, napoveduje, pripravlja koga na to, kar bo sledilo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Präludium iz poznolat. praelūdium ‛predigra’ iz praelūdere ‛igrati za poskušnjo ali za vajo’, iz lat. prae.. ‛pred’ + lūdere ‛igrati’ - več ...
sonétni sonétna sonétno pridevnik [sonétni] STALNE ZVEZE: sonetni venec, sonetni venec sonetnih vencev
ETIMOLOGIJA: sonet

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
anglosáški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Anglosase: anglosaška rokopisna književnost
// nanašajoč se na Angleže ali angleško govoreče Američane: značilnosti anglosaškega sveta
SSKJ²
brahmánski tudi bramánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na brahmane ali brahmanizem: brahmanska kasta / brahmanska književnost
SSKJ²
bújen -jna -o prid., bújnejši (ū)
1. ki lepo in obilno raste: bujna trava; bujno cvetje, zelenje / bujni lasje; pesn. bujna pomlad
2. ekspr. močno in lepo razvit: bujna ženska; dekle bujnih oblik / bujna rast
3. ki obstaja v zelo veliki meri: naš fant ima bujno domišljijo; to izvira iz njegove bujne fantazije / bujne barve jeseni
    bújno prisl.:
    bujno rasti; književnost se bujno razvija; bujno cvetoče češnje
SSKJ²
capljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. ekspr. nerodno hoditi, navadno s kratkimi koraki: otročiček caplja za materjo
// slabš. hoditi: mož mora povsod capljati z njo; on se prevaža, jaz pa peš capljam / capljati po blatni cesti
2. slabš. posnemati koga ali kaj, imeti za vzor: nekritično capljajo za modnim subjektivizmom / književnost je capljala za razvojem drugih umetniških področij zaostajala
    capljajóč -a -e:
    capljajoči koraki
SSKJ²
cvetéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. imeti cvet, cvete: češnje na bregu že cvetijo; vrtnice so rdeče cvetele; pozno cveteti
2. v 3. os, zlasti v zvezi z morje, jezero biti rdeče, zeleno, rjavo obarvan zaradi pojava namnožitve planktonskih alg v morski ali sladki vodi, kar je posledica čezmernega organskega onesnaževanja: morje cveti in cveti, kopanje je možno le ob zgodnjih jutranjih urah
3. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: fant je kar cvetel
4. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: mesto je cvetelo; trgovina je cvetela
// obstajati v veliki meri: književnost je cvetela / ljubezen je začela cveteti med njima
5. ekspr. trgati se, cefrati se: rokavi so pričeli cveteti
● 
ekspr. pri njem ji ne bodo rožice cvetele se ji ne bo zelo dobro godilo; ekspr. bil je v zadregi in uhlji so mu začeli cveteti postajali so temno rdeči
    cvetèč -éča -e:
    cveteč obraz; cveteč vrt; cveteča deklica; 
prim. cvesti
SSKJ²
dekadêntski tudi dekadéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄)
nanašajoč se na dekadente: dekadentski krožek / dekadentska književnost dekadentna
SSKJ²
domáčnost -i ž (á)
1. vzdušje, ki je značilno za dom in mirno, skladno družinsko življenje: motiti domačnost; prisrčna, tiha, topla domačnost; njihovo stanovanje je polno domačnosti in topline / v majhnem mestu ima občutek domačnosti / ni mu všeč šefova domačnost do podrejenih
2. knjiž. kar je značilno za domovino: pisatelj je želel premakniti našo književnost iz domačnosti; v prevod je vključil več neposrednih izrazov naše domačnosti
SSKJ²
dramátski -a -o prid.(ȃ)
1. dramski: dramatski pisatelj / dramatska književnost; dramatsko delo / dramatski krožek / gostovanje dramatske družine
2. ki vzbuja pozornost, presenečenje zaradi napetosti, razgibanosti; dramatičen: dramatski dogodki; prizor je postajal čedalje bolj dramatski
    dramátsko prisl.:
    dramatsko dovršeni dialogi
SSKJ²
ekspêrt -a m (ȇ)
strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke; izvedenec: pravni ekspert; ekspert za rusko književnost pri založbi; izjava, poročilo eksperta za gozdarstvo
SSKJ²
fragmènt -ênta m (ȅ é)
1. ohranjen ostanek kake stvaritve, navadno umetniške: pri izkopavanju so odkrili nekaj keramičnih fragmentov; fragment freske / književnost je poznal samo v fragmentih delno, ne popolnoma
2. nedokončano literarno delo: roman je ostal fragment; dramski fragment
♦ 
med. kos, drobec kosti
SSKJ²
francóski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Francoze ali Francijo: francoski jezik; francoska književnost / francoski predstavnik v mednarodni delegaciji; francoska vlada / francoski film / francoski ključ francoz; star. francoska bolezen sifilis
// v zvezi francoska štruca dolga ozka štruca (kruha): narezana, prerezana francoska štruca; polnjena, popečena francoska štruca; hrustljava francoska štruca z maslom, pašteto; rezine francoske štruce
♦ 
arhit. francosko okno do tal segajoče okno z ograjo na zunanji strani; friz. francoska brada brada z dolgimi, v spodnjem delu v tri pramene razdeljenimi kocinami; gastr. francoska solata solata iz zelenjave, krompirja in majoneze; gost. francoski bife; francoska strežba strežba, pri kateri si gost sam postreže s prinesenih plošč; zgod. francoska revolucija revolucija z zahtevo po uvedbi parlamenta leta 1789 v Franciji
    francósko prisl.:
    govoriti (po) francosko
     
    pog. oditi po francosko brez slovesa, neopazno; pog., ekspr. gost jo je popihal kar po francosko odšel je, ne da bi plačal
Število zadetkov: 153