Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Števnost: »študijsko gradivo« ali »študijska gradiva«?

Zanima me, katera formulacija je pravilnejša:

  • knjižnica študijskega gradiva ali
  • knjižnica študijskih gradiv

Gre za poseben knjižnični razdelek, v katerem se nahaja več vrst gradiv(a) – knjižno, avdiovizualno, elektronski viri itd.

Torej vprašanje se nanaša na samostalnik gradivo in ali je v tem primeru lahko števen oziroma ali je smiselno, da bi bil.

Jezikovna
Vejica v vabilu na poroko

Bi bil pravopisno ustrezen sledeči zapis brez vejice pred navajanjem datuma, in sicer Vesela bova, če boste z nama na najin poročni dan 20. 5. 2011?

Jezikovna
Zapis imena škofije skozi zgodovino

Škofija s sedežem v Mariboru je skozi zgodovino imela različna imena. Danes je njeno uradno ime Nadškofija Maribor ali Archidioecesis Mariborensis v latinščini. V splošni rabi pogosteje zasledimo poimenovanje v obliki mariborska nadškofija, za katerega sklepam, da se piše z malo začetnico. Kljub temu je v starejših šematizmih Cerkve mogoče zaslediti slednjo obliko kot edino navedeno, zato predvidevam, da je oblika Mariborsko-lavantinska škofija nekoč bila uradni naziv, ki bi se, vsaj takrat, moral pisal z veliko, pa se v samem besedilu teh istih šematizmov ne. Enako je z Ljubljansko nadškofijo.

Obstaja kakšen razlog, zakaj so danes uradna imena škofij sestavljena iz besede (nad)škofija, ki ji sledi kraj, in ne obratno, torej s pridevnikom in občo sestavino? Je mogoče reči, da je katera od teh oblik jezikovno ustreznejša? Kot zanimivost, na krstnih listih iz določenega obdobja je celo zapisana oblika Škofija lavantinska, torej neka tretja različica.

Če že omenjam Lavant, me še zanima, kako to, da ni (bilo) v uporabi slovensko ime te doline, kar bi rezultiralo v Nadškofiji Labot in Labotski nadškofiji, oziroma če je danes primerno v besedilih tako nazivati to zgodovinsko škofijo. Podobno glede Nadškofije Solnograd in Solnograške nadškofije.

Terminološka svetovalnica

Terminološka
Večnaslovniška književnost
Na področju mladinske literarne vede se uporabljajo angleški termini crossover literature , crossover fiction , crossover picturebook itd. Termin crossover literature označuje književnost, ki nagovarja različne starostne skupine bralcev, torej različne naslovnike. V znanstveni in strokovni literaturi se uporabljajo različni termini. Posvetovala sem se s kolegicami in kolegi s področja literarne vede in mladinske literarne vede ter anglisti. Prosim za nasvet, kateri izmed terminov bi bil najbolj relevanten. Doslej sem zabeležila naslednje izraze: crossover književnost (tudi crossover literatura , crossover slikanica – velja tudi za vse nadaljnje primere), krosover književnost , dvojni naslovnik književnost , hibridna književnost , univerzalna književnost , žanrsko odprta književnost , književnost, ki nagovarja različne starostne skupine , naslovniško odprta književnost , večnaslovniško odprta književnost , večnaslovniška književnost . Za slikanice pa se uporablja tudi: slikanica – prestopanje meja , slikanice brez meja , slikanice za odrasle , slikanice za različne naslovnike , slikanice za staro in mlado , slikanice za več naslovnikov , slikanice za velike in male (otroke) , slikanice za vsakogar , slikanice za vse in vsakogar , slikanice za vse starosti .
Število zadetkov: 184