Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Kostelski
kočija ► kȯˈčiːja -e ž
Celotno geslo Etimološki
kočijáž – glej kočȋja
Svetokriški
kočijaž -a m kočijaž: s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … kozhiashi im. mn. s. Riccarda (II, 194 s.) ← madž. koczis ‛kočijaž’ iz → kočija
SSKJ²
kočíjen -jna -o (ȋ)
pridevnik od kočija: kočijne vzmeti; kočijna vratca
SSKJ²
kočíjica -e ž (ȋ)
nav. ekspr. manjšalnica od kočija: bil je ponosen na svojo novo kočijico
Pleteršnik
kočȋjica, f. dem. kočija.
Celotno geslo Kostelski
kočijica ► kȯˈčiːjėca -e ž
Pleteršnik
kóčuh, m. = kočija, ogr.-Mik.
SSKJ²
komfortábel -bla m (á)
nekdaj udobna odprta kočija za prevažanje potnikov: po Dunaju se je vozil v komfortablu
Celotno geslo eSSKJ
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]
    1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
    2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
    3. igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček
    4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
    5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
    6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
    7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
Celotno geslo Pohlin
kripa [krípa] samostalnik ženskega spola

koroško poštna kočija

Celotno geslo Etimološki
kupẹ̑ -ja m
SSKJ²
lándaver -ja m (ȃ)
nekdaj štirisedežna kočija z dvodelno streho, ki se da zložiti naprej in nazaj: pripeljati se z landaverjem / poštni landaver
Celotno geslo Sinonimni
lándaver -ja m
nekdaj štirisedežna kočija z dvodelno streho, ki se da zložiti naprej in nazajpojmovnik
SINONIMI:
redk. landavec
Celotno geslo Etimološki
limuzȋna -e ž
Celotno geslo eSSKJ
lipicánec lipicánca samostalnik moškega spola [lipicánəc]
    konj srednje višine s krepkim telesom bele ali svetlo sive barve, po izvoru iz Slovenije; SINONIMI: lipicanski konj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Lipizzaner iz it. Lipizzano, po slovenskem naselju Lipica, od koder izvira ta pasma
SSKJ²
parúč -a m (ȗ)
nar. vzhodnoštajersko kočija, koleselj: zapregli so konje v nov paruč
Celotno geslo Pohlin
pošta [pọ̑štanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola
  1. novica
  2. poštna kočija
SSKJ²
póšten1 -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pošto: poštni delavec, dostavljač / poštni promet; poštne storitve / poštni nabiralnik; poštno poslopje / poštni golob golob, ki se uporablja za prenašanje sporočil; poštni obrazec; dostavni poštni okoliš; poštni vagon; poštni žig; poštna hranilnica; poštna kočija nekdaj kočija za prevoz pošte in potnikov; poštna pošiljka, vreča
♦ ptt (poštni) furgon zaprt železniški tovorni vagon ali tovorni avtomobil, prirejen za prevoz poštnih pošiljk; poštni predal [p. p.] zaklenjena, navadno omarici podobna priprava v poštnem poslopju za spravljanje pošiljk, ki jih naslovnik sam prevzame; poštna številka številka posamezne pošte, s katero je določen njen geografski položaj; meddržavna poštna konvencija; poštna nakaznica
    póštno prisl.:
    ptt poštno ležeča pošiljka pošiljka, ki se ne dostavi, ampak jo naslovnik osebno prevzame na naslovni pošti; poštno ležeče označba na pošiljki pošiljko naslovnik osebno prevzame na naslovni pošti
SSKJ²
prèdjézdec -a [predjezdəc] m (ȅ-ẹ̑)
1. kdor jezdi pred drugimi jezdeci: predjezdec je nosil zastavo
2. nekdaj kdor jezdi prvega konja v vpregi: kočija s predjezdecem; kočijaž in predjezdec
Število zadetkov: 76