správiti Frazemi s sestavino správiti:
niti beséde ne správiti iz sêbe, správiti kàj ad acta, správiti kàj na skúpni imenoválec, správiti kàj na svêtlo, správiti kàj pod preprógo, správiti kàj pod strého, správiti kàj pod tépih, správiti kàj skozi rešêto, správiti kóga k pámeti, správiti kóga/kàj na bóben, správiti kóga/kàj na óni svét, správiti kóga/kàj na psà, správiti kóga/kàj na rób prepáda, správiti kóga/kàj na slàb glás, správiti kóga/kàj na zelêno vêjo, správiti kóga na kànt, správiti kóga na límanice, správiti kóga na právo pót, správiti kóga na svét, správiti kóga ob dóber glás, správiti kóga ob pámet, správiti kóga ob žívce, správiti kóga pod rúšo, správiti kóga pod strého, správiti kóga pod zêmljo, správiti kóga s prestóla, správiti kóga s svetá, správiti kóga s tíra, správiti kóga v gròb, správiti kóga v kózji róg, správiti kóga v kŕtovo dežêlo, správiti kóga v lúknjo, správiti kóga v míšjo lúknjo, správiti kóga v sméh, správiti kóga v škrípce, správiti v ísti kòš, správiti žógo v mréžo
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
Pleteršnik
stę̑ljnik, m. 1) kraj, kjer se to dobiva, kar kdo za steljo rabi, der Streuwald, C., M., Nov., Gor.; — 2) die Streuhütte, Cig., C.; — 3) = koš za steljo, Tolm.
SSKJ²
streetball -a [strídbol] m (ȋ)
šport. žarg. košarka, pri kateri igrata dve ekipi s po tremi igralci, ki mečejo žogo v en koš; ulična košarka: igrati streetball; ljubitelji streetballa / tekmovanje, turnir v streetballu / streetball v telovadnici
šport. žarg. košarka, pri kateri igrata dve ekipi s po tremi igralci, ki mečejo žogo v en koš; ulična košarka: igrati streetball; ljubitelji streetballa / tekmovanje, turnir v streetballu / streetball v telovadnici
Terminološka
Strelec
Zanima me, ali je v košarki dopustna raba poimenovanja strelec . To je poimenovanje za košarkarja, ki doseže določeno število točk na tekmi. Obstaja namreč dvom, da strelec ni primerno poimenovanje, ker košarkarji ne streljajo, temveč mečejo na koš. Na drugi strani pa razen opisnega poimenovanja ustrezne zamenjave te besede ne najdemo. Pojavlja se npr. poimenovanje najboljši po točkah , pri katerem moti, da opis spominja na drugo statistično kategorijo v košarki, in sicer na statistični indeks. Strelec je uradna statistična kategorija Košarkarske zveze Slovenije (npr. strelci na uradnih tekmah ali najboljši strelci v zgodovini reprezentance ali tekmovanja). O strelcih pišejo tudi v znanstvenih monografijah, npr. v znanstveni monografiji Struktura košarkarske igre in igralna učinkovitost (2012). Poimenovanje strelec uporabljajo tudi v večini slovenskih medijev (npr. MMC, Delo).
Zanima me, ali je v košarki dopustna raba poimenovanja strelec . To je poimenovanje za košarkarja, ki doseže določeno število točk na tekmi. Obstaja namreč dvom, da strelec ni primerno poimenovanje, ker košarkarji ne streljajo, temveč mečejo na koš. Na drugi strani pa razen opisnega poimenovanja ustrezne zamenjave te besede ne najdemo. Pojavlja se npr. poimenovanje najboljši po točkah , pri katerem moti, da opis spominja na drugo statistično kategorijo v košarki, in sicer na statistični indeks. Strelec je uradna statistična kategorija Košarkarske zveze Slovenije (npr. strelci na uradnih tekmah ali najboljši strelci v zgodovini reprezentance ali tekmovanja). O strelcih pišejo tudi v znanstvenih monografijah, npr. v znanstveni monografiji Struktura košarkarske igre in igralna učinkovitost (2012). Poimenovanje strelec uporabljajo tudi v večini slovenskih medijev (npr. MMC, Delo).
Celotno geslo
Frazemi
stròj Frazemi s sestavino stròj:
délati kot stròj, glasoválni stròj, igráti kot stròj, peklénski stròj
délati kot stròj, glasoválni stròj, igráti kot stròj, peklénski stròj
SSKJ²
stŕpati -am dov. (r̄)
nav. ekspr. s silo, tlačenjem spraviti kam: strpati prtljago v kovček / vse učence so strpali v dva razreda; vsi so se strpali v en prostor
● ekspr. vse hoče strpati v isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi
nav. ekspr. s silo, tlačenjem spraviti kam: strpati prtljago v kovček / vse učence so strpali v dva razreda; vsi so se strpali v en prostor
● ekspr. vse hoče strpati v isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi
Celotno geslo
Frazemi
šè Frazemi s sestavino šè:
bíti [šè] móker pod nósom, bíti [šè] móker za ušési, bíti [šè] v povôjih, bíti [šè] v žívem spomínu, če si rékel á, rêci šè b, êna lástovka šè ne naredí pomládi, êna lástovka šè ne prináša pomládi, êna lástovka šè ne prinêse pomládi, iméti kóga/kàj [šè] v žívem spomínu, iméti šè êno želézo v ôgnju, mánjka [šè] píka na í, mléko se šè cedí iz úst kóga, mléko se šè drží kóga, mórati pojésti šè precéj žgáncev, ne bíti [šè] za med stáro šáro, ne bíti šè za [na] odpàd, ne bíti [šè] za v kòš, ne rêči šè zádnje beséde, obrníti šè êno stràn čésa/v čém, ostáti [šè] v žívem spomínu, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, pŕva lástovka šè ne prinêse pomládi, šè dišáti po mléku, vréči šè zádnji adút
bíti [šè] móker pod nósom, bíti [šè] móker za ušési, bíti [šè] v povôjih, bíti [šè] v žívem spomínu, če si rékel á, rêci šè b, êna lástovka šè ne naredí pomládi, êna lástovka šè ne prináša pomládi, êna lástovka šè ne prinêse pomládi, iméti kóga/kàj [šè] v žívem spomínu, iméti šè êno želézo v ôgnju, mánjka [šè] píka na í, mléko se šè cedí iz úst kóga, mléko se šè drží kóga, mórati pojésti šè precéj žgáncev, ne bíti [šè] za med stáro šáro, ne bíti šè za [na] odpàd, ne bíti [šè] za v kòš, ne rêči šè zádnje beséde, obrníti šè êno stràn čésa/v čém, ostáti [šè] v žívem spomínu, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, pŕva lástovka šè ne prinêse pomládi, šè dišáti po mléku, vréči šè zádnji adút
SSKJ²
šíbek stil. šibák šíbka -o stil. -ó prid., šibkêjši (í ȃ í)
1. ki ima majhno telesno moč, odpornost: šibek, onemogel človek; šibek otrok, starec; ozdravel je, toda bil je zelo šibek / v noge, v nogah je še šibek
// ki ima majhno sposobnost prenašati duševne napore: moralno šibek človek; v sebi je dvomeč in šibek / šibek značaj
2. ki po splošni (telesni) razvitosti ne dosega navadne stopnje: šibek prsni koš; sesalec s šibkim zobovjem / biti šibke postave, rasti / šibke veje
3. ki dosega nizko stopnjo
a) glede na delovanje ali dejavnost: šibek grelec, motor; šibka žarnica
b) glede na učinek, posledico: šibek ogenj; šibek veter; sonce je še šibko
c) glede na čutno zaznavnost: šibek glas; šibka svetloba
č) glede na intenzivnost: šibka narodna zavest; šibko upanje / šibke možnosti za uspeh majhne; šibka volja
d) glede na izrazne sposobnosti: šibek roman; šibek talent / izpovedno šibek
4. ki ne dosega zadovoljive stopnje
a) glede na določen razpon: številčno šibek zbor; biti šibkega zdravja; šibko znanje / šibka vidljivost majhna; šibka zasedenost dvorane slaba
b) glede na kak kriterij, normo, zahtevo: socialno šibki sloji; biti šibek v angleščini, matematiki
5. ki ima majhno mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: šibka država; šibka vojska / šibek vladar; šibka industrija
6. v katerem osnovna sestavina nastopa v majhni meri: rad pije šibek čaj; šibka kava; šibko vino
7. elektr., v zvezi šibki tok uporaba električne energije za prenos informacij in izdelava naprav, elementov, ki to omogočajo: tehnika šibkega toka / strokovnjak za šibki tok
● ekspr. šibki spol ženske; ekspr. vsa stvar stoji na šibkih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena; ekspr. to je njegova šibka točka slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi; zastar. do vasi je šibko uro hodá slabo
♦ lit. šibka cezura cezura za nepoudarjenim zlogom
1. ki ima majhno telesno moč, odpornost: šibek, onemogel človek; šibek otrok, starec; ozdravel je, toda bil je zelo šibek / v noge, v nogah je še šibek
// ki ima majhno sposobnost prenašati duševne napore: moralno šibek človek; v sebi je dvomeč in šibek / šibek značaj
2. ki po splošni (telesni) razvitosti ne dosega navadne stopnje: šibek prsni koš; sesalec s šibkim zobovjem / biti šibke postave, rasti / šibke veje
3. ki dosega nizko stopnjo
a) glede na delovanje ali dejavnost: šibek grelec, motor; šibka žarnica
b) glede na učinek, posledico: šibek ogenj; šibek veter; sonce je še šibko
c) glede na čutno zaznavnost: šibek glas; šibka svetloba
č) glede na intenzivnost: šibka narodna zavest; šibko upanje / šibke možnosti za uspeh majhne; šibka volja
d) glede na izrazne sposobnosti: šibek roman; šibek talent / izpovedno šibek
4. ki ne dosega zadovoljive stopnje
a) glede na določen razpon: številčno šibek zbor; biti šibkega zdravja; šibko znanje / šibka vidljivost majhna; šibka zasedenost dvorane slaba
b) glede na kak kriterij, normo, zahtevo: socialno šibki sloji; biti šibek v angleščini, matematiki
5. ki ima majhno mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: šibka država; šibka vojska / šibek vladar; šibka industrija
6. v katerem osnovna sestavina nastopa v majhni meri: rad pije šibek čaj; šibka kava; šibko vino
7. elektr., v zvezi šibki tok uporaba električne energije za prenos informacij in izdelava naprav, elementov, ki to omogočajo: tehnika šibkega toka / strokovnjak za šibki tok
● ekspr. šibki spol ženske; ekspr. vsa stvar stoji na šibkih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena; ekspr. to je njegova šibka točka slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi; zastar. do vasi je šibko uro hodá slabo
♦ lit. šibka cezura cezura za nepoudarjenim zlogom
- šíbko stil. šibkó prisl.:
žarnica šibko sveti; kričal je vedno šibkeje; sam.: izkoriščali so vdove, sirote in šibke; skrb za socialno šibke
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
SSKJ²
Pravopis
SSKJ²
šíriti -im nedov. (ī ȋ)
1. delati kaj (bolj) široko: širiti cesto; širiti odprtino; pri slabi svetlobi se zenica širi / prsni koš širijo in ožijo medrebrne mišice / širiti obleko
// delati, povzročati, da je kaj videti širše: svetle obleke širijo postavo; modri barvni odtenki širijo prostor
2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: širila je roke, da bi objela otroka / širiti nosnice
3. delati, da pride kaj na večjo površino: širiti naselje; mesto se širi proti jugu / širiti preizkušene vrste krompirja / stara kultura je širila svoj vpliv na sosednje ozemlje
4. delati, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: širiti (revolucionarne) ideje; širili so laži in obrekovanja / bral je ilegalne časopise in jih širil
5. delati, povzročati, da postaja kaj večje glede na obseg, količino: širiti dnevni red seje / podjetje širi svojo dejavnost / širiti krog sodelavcev / širiti svoje znanje; širiti si obzorje
6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: cvetje širi prijeten vonj; svečnik je širil medlo svetlobo
1. delati kaj (bolj) široko: širiti cesto; širiti odprtino; pri slabi svetlobi se zenica širi / prsni koš širijo in ožijo medrebrne mišice / širiti obleko
// delati, povzročati, da je kaj videti širše: svetle obleke širijo postavo; modri barvni odtenki širijo prostor
2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: širila je roke, da bi objela otroka / širiti nosnice
3. delati, da pride kaj na večjo površino: širiti naselje; mesto se širi proti jugu / širiti preizkušene vrste krompirja / stara kultura je širila svoj vpliv na sosednje ozemlje
4. delati, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: širiti (revolucionarne) ideje; širili so laži in obrekovanja / bral je ilegalne časopise in jih širil
5. delati, povzročati, da postaja kaj večje glede na obseg, količino: širiti dnevni red seje / podjetje širi svojo dejavnost / širiti krog sodelavcev / širiti svoje znanje; širiti si obzorje
6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: cvetje širi prijeten vonj; svečnik je širil medlo svetlobo
- šíriti se
1. pojavljati se, nastopati
a) na vedno večji površini: še vedno je lilo in povodenj se je širila; požar se je hitro širil / svetloba se širi v ravni črti / iz pekarne se je širil vonj po svežem kruhu
b) v vedno večjem številu: z iznajdbo tiska so se knjige hitro širile
c) pri vedno večjem številu osebkov: bolezen se je širila hitro, po vsej deželi / o njem se širijo različne govorice
2. navadno s prislovnim določilom biti, obstajati na razmeroma veliki površini: okoli poslopja se širi park; dvorišče se širi od hiše do ceste; nad pokrajino se širi jasno nebo
● knjiž., ekspr. srce se mu je širilo od sreče zelo je bil srečen
- širèč -éča -e:
cvet se je odprl, šireč okoli sebe prijeten vonj; nad dolino šireča se megla
- šírjen -a -o:
glasilo društva je bilo širjeno ilegalno
SSKJ²
širòk -ôka -o prid., šírši stil. šírji (ȍ ó)
1. ki ima med najbližjima koncema glede na dolžino razmeroma veliko razsežnost; ant. ozek: rastlina s širokimi listi; obleka s širokim pasom / klobuk s širokimi krajci; široka cesta / med oknom in mizo je širok prostor; široka luknja / širok obraz / široki presledki
// ki ima razmeroma velik obseg: širok prsni koš; široka ramena / je široka čez boke
// ki ohlapno stoji na telesu: široke hlače; rokavi so široki; nosi široko krilo
2. z izrazom količine ki izraža razsežnost med najbližjima koncema: dva prsta širok rob; trak je širok tri centimetre
3. ki ima veliko razsežnost
a) glede na začetno in končno mejo: izognil se mu je v širokem loku
b) glede na površino: široka mreža osnovnih šol; široke vojaške operacije; široko območje mesta / ekspr. široki svet / publ. osvojiti široko tržišče
c) glede na število udeležencev: gibanje je imelo široko podporo; publ. za to se zanima široka javnost veliko ljudi, državljani, občani; ekspr. najširše ljudske množice / uvoz blaga za široko porabo
č) glede na število sestavin, delov: širok gledališki repertoar; ekspr. trgovina s široko izbiro blaga veliko / publ. sodelovanje med državama je dobilo širok obseg
d) glede na problematiko, vsebino: predmet obče pedagogike je širok; bil je deležen široke izobrazbe; ekspr. človek s širokim obzorjem; njegovo delovno področje je zelo široko / široki pomenski izrazi / publ.: dane so široke možnosti za razvoj; dobili so široka pooblastila
4. nav. ekspr. ki pri presojanju, vrednotenju upošteva več kriterijev, ki zajemajo pojav čim bolj v celoti: bil je širok človek; v estetskih ocenah je zelo širok / cenili so njegovo široko gledanje na stvari; široko pojmovanje kulturnih vrednot / široka svetovljanska miselnost
● poklic širokega profila poklic večje zahtevnostne stopnje, za katerega je potrebno daljše strokovno izobraževanje; ekspr. rad ima njen široki smeh smeh, ki izraža veliko zadovoljstvo, sproščenost; precej glasen; pog., ekspr. je širši kot daljši zelo debel; knjiž. osrednji lik romana je široka ruska duša dober, občutljiv človek, ki odkrito izraža svoja čustva; nizko postala je široka z njim noseča
♦ film. široko platno filmsko platno, katerega širina je precej večja kot višina; jezikosl. široki samoglasnik sredinski samoglasnik nižje lege; mont. široko čelo čelo, pri katerem je stena odkopnega prostora dolga; tekst. široke statve statve za tkanje širokih tkanin; vet. široka lisa konjska lisa, ki obsega ves nosni greben; zool. široka trakulja; žel. široki tir tir z več kot 1.435 mm razdalje med notranjima robovoma tirnic
1. ki ima med najbližjima koncema glede na dolžino razmeroma veliko razsežnost; ant. ozek: rastlina s širokimi listi; obleka s širokim pasom / klobuk s širokimi krajci; široka cesta / med oknom in mizo je širok prostor; široka luknja / širok obraz / široki presledki
// ki ima razmeroma velik obseg: širok prsni koš; široka ramena / je široka čez boke
// ki ohlapno stoji na telesu: široke hlače; rokavi so široki; nosi široko krilo
2. z izrazom količine ki izraža razsežnost med najbližjima koncema: dva prsta širok rob; trak je širok tri centimetre
3. ki ima veliko razsežnost
a) glede na začetno in končno mejo: izognil se mu je v širokem loku
b) glede na površino: široka mreža osnovnih šol; široke vojaške operacije; široko območje mesta / ekspr. široki svet / publ. osvojiti široko tržišče
c) glede na število udeležencev: gibanje je imelo široko podporo; publ. za to se zanima široka javnost veliko ljudi, državljani, občani; ekspr. najširše ljudske množice / uvoz blaga za široko porabo
č) glede na število sestavin, delov: širok gledališki repertoar; ekspr. trgovina s široko izbiro blaga veliko / publ. sodelovanje med državama je dobilo širok obseg
d) glede na problematiko, vsebino: predmet obče pedagogike je širok; bil je deležen široke izobrazbe; ekspr. človek s širokim obzorjem; njegovo delovno področje je zelo široko / široki pomenski izrazi / publ.: dane so široke možnosti za razvoj; dobili so široka pooblastila
4. nav. ekspr. ki pri presojanju, vrednotenju upošteva več kriterijev, ki zajemajo pojav čim bolj v celoti: bil je širok človek; v estetskih ocenah je zelo širok / cenili so njegovo široko gledanje na stvari; široko pojmovanje kulturnih vrednot / široka svetovljanska miselnost
● poklic širokega profila poklic večje zahtevnostne stopnje, za katerega je potrebno daljše strokovno izobraževanje; ekspr. rad ima njen široki smeh smeh, ki izraža veliko zadovoljstvo, sproščenost; precej glasen; pog., ekspr. je širši kot daljši zelo debel; knjiž. osrednji lik romana je široka ruska duša dober, občutljiv človek, ki odkrito izraža svoja čustva; nizko postala je široka z njim noseča
♦ film. široko platno filmsko platno, katerega širina je precej večja kot višina; jezikosl. široki samoglasnik sredinski samoglasnik nižje lege; mont. široko čelo čelo, pri katerem je stena odkopnega prostora dolga; tekst. široke statve statve za tkanje širokih tkanin; vet. široka lisa konjska lisa, ki obsega ves nosni greben; zool. široka trakulja; žel. široki tir tir z več kot 1.435 mm razdalje med notranjima robovoma tirnic
- širôko prisl.:
vrata so se široko odprla; široko se smeje, zeha; gledati s široko odprtimi očmi; široko rabljene besede; široko razgledan človek; znan široko po svetu
♦ glasb. široko označba za hitrost izvajanja largo
- širôki -a -o sam.:
široki bodo težko zlezli skozi odprtino; na široko odpreti okna; pripoveduje na dolgo in široko zelo obširno, s številnimi podrobnostmi; na široko se je razpisal o problemu;
SSKJ²
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
Pleteršnik
škę̑le, f. pl. 1) = skele, das hölzerne Sattelgerüst, Dict., Cig., Rib.-M.; — 2) stojalo (kalup), na katerem se dela gnojni koš, BlKr.-Let.
SSKJ²
tábla -e ž (ȃ)
1. plošča, na kateri je kaj napisano, označeno: tabla visi nad vrati trgovine; obesiti, pritrditi, sneti tablo; tabla z napisom / dopolnilna tabla ki dopolnjuje sporočilo na prometnem znaku; oglasna tabla oglasna deska; opozorilna, orientacijska, reklamna tabla; ulične table z imeni ulic
// kar je po obliki temu podobno: tabla čokolade
// navadno s prilastkom plošča: mizna tabla; odkriti spominsko tablo
2. navadno temna plošča, na katero se piše s kredo: pobrisati tablo; priti k tabli; pisati na tablo / biti vprašan pred tablo / tridelna tabla; zidna tabla za na steno / šolska tabla
3. nar. slika: table z nabožno vsebino
4. plošča, ki zapolnjuje odprtino v osnovnem okviru vrat, oblog: izbiti tablo iz vrat; vrata na tri table
♦ šol. listna tabla pri kateri se pisalne ploskve obračajo kakor listi knjige; šport. tabla pri košarki plošča, na katero je pritrjen koš
1. plošča, na kateri je kaj napisano, označeno: tabla visi nad vrati trgovine; obesiti, pritrditi, sneti tablo; tabla z napisom / dopolnilna tabla ki dopolnjuje sporočilo na prometnem znaku; oglasna tabla oglasna deska; opozorilna, orientacijska, reklamna tabla; ulične table z imeni ulic
// kar je po obliki temu podobno: tabla čokolade
// navadno s prilastkom plošča: mizna tabla; odkriti spominsko tablo
2. navadno temna plošča, na katero se piše s kredo: pobrisati tablo; priti k tabli; pisati na tablo / biti vprašan pred tablo / tridelna tabla; zidna tabla za na steno / šolska tabla
3. nar. slika: table z nabožno vsebino
4. plošča, ki zapolnjuje odprtino v osnovnem okviru vrat, oblog: izbiti tablo iz vrat; vrata na tri table
♦ šol. listna tabla pri kateri se pisalne ploskve obračajo kakor listi knjige; šport. tabla pri košarki plošča, na katero je pritrjen koš
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 10
- 11
- 12
- 13
- 14
- 15
- 16
- Naslednja »
Število zadetkov: 306
Dostopnost