Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
košàt -áta -o prid. (ȁ ā)
1. ki ima dosti bujno razraščenih vej: košat hrast; na dvorišču je stala košata lipa; košato drevo / košate veje
// gost, bujno razraščen: košati lasje; dvignil je košate obrvi / košat rep; košata glava s košatimi lasmi
2. ekspr. zelo in lepo razvit: košata ženska / ima košata ramena široka / v tej obleki je videti zelo košata debela
3. ekspr. mogočen, imeniten: nedaleč je stala košata domačija / nosi košate obleke
// oblasten1, prevzeten: košat pa ni bil / košato govorjenje
    košáto prisl.:
    košato hoditi, se nositi; košato je sedel za mizo
SSKJ²
drevoréd in drevorèd -éda m (ẹ̑; ȅ ẹ́)
cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh: sprehajati se po drevoredu; kostanjev drevored; mestni drevored / gost, košat drevored
SSKJ²
asparágus -a m (ȃ)
sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, bot. Sprengerjev beluš: v sobi je imela košat asparagus; šopek nageljnov z dolgimi vejicami asparagusa
 
bot. rastlina s tankimi stebli, iglicam ali listom podobnimi vejicami in zelo drobnimi cveti, Asparagus
SSKJ²
grmúšelj -šlja m (ú)
star. grmiček, šop: košat grmušelj / krompirjev grmušelj
SSKJ²
lisíčji -a -e prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na lisice: košat lisičji rep; lisičja dlaka; lisičje bevskanje, lajanje / lisičje krzno / lisičji brlog / lisičja kučma
// tak kot pri lisici: glava te živali je lisičja / ekspr. imeti lisičji obraz
2. ekspr. zvit, prebrisan: on je ves lisičji / lisičji nasmeh, pogled; njegove lisičje oči
● 
lisičji parkeljci užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom
♦ 
bot. lisičji rep trava z jajčastim, ovalnim ali podolgovatim socvetjem, Alopecurus; les. lisičji rep ročna žaga z ročajem na eni strani in listom, ki se proti koncu zožuje
    lisíčje prisl.:
    lisičje se zasmejati; (po) lisičje se je izmuznil; lisičje rjav; biti lisičje zvit
SSKJ²
rèp rêpa in répa tudi rép -a m (ȅ é, ẹ́; ẹ́)
1. gibljiv, različno oblikovan podaljšek zadnjega dela trupa nekaterih živali: pes je dvignil, spodvil rep; prisekati rep; ribe krmarijo z repom; krava je z repom odganjala muhe; žival z dolgim repom; košat, kosmat rep; ploščat bobrov rep; ima dolg jezik kot krava rep / juha iz govejega repa; pren. v hlevu ima več repov (živine)
// dlaka, perje, ki ta podaljšek prekriva: pav je razprl rep; izpuliti pero iz repa; žima iz konjskega repa; ptica s pisanim repom
2. navadno s prilastkom repu podoben del česa
a) po mestu: rep letala, vozila
b) po obliki: rep klopotca, kometa / ekspr.: ponev z dolgim repom; pipa s kratkim repom ustnikom
3. zadnji, končni del skupine ljudi, živali, predmetov: rep kolone, sprevoda; rep konvoja je zaostal / vagon na repu vlaka / biti, hoditi na repu za skupino
4. ekspr. dolga vrsta: rep pred pultom se je daljšal / čakati, stati v repu
5. pog. v šop speti lasje: narediti si rep / lase je počesala v dva repa
// navadno v zvezi konjski rep visoko nad tilnikom v šop speti lasje: ima, nosi konjski rep / speti lase v konjski rep
● 
ekspr. govoril je nekaj, kar ni imelo ne glave ne repa kar je govoril, je bilo brez logične povezave; pog., ekspr. izpuliti hudiču rep doseči, napraviti kaj na videz nemogočega; z drznim dejanjem napraviti kaj neškodljivo; ekspr. stisnil je rep med noge umaknil se je, zbežal je; vdal se je, odnehal je; ekspr. stopiti komu na rep narediti, da ne more opravljati določene dejavnosti, storiti določenega dejanja; publ. naše moštvo je na repu lestvice na enem izmed zadnjih mest, na zadnjem mestu; ekspr. za mišji rep je manjkalo, pa bi me ujeli zelo malo; ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese; preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo
♦ 
agr. kozolec na rep dvojni kozolec s podaljškom; anat. konjski rep šop hrbtenjačnih živcev na koncu hrbtenjače; rep mišice tanjši del mišice, ki je s kito pripet na kost; bot. kozji rep rastlina s trikotnimi kopjastimi listi in majhnimi zelenimi cveti v socvetjih; stajska metlika; lisičji rep trava z jajčastim, ovalnim ali podolgovatim socvetjem, Alopecurus; mačji rep trava z ozkim, valjastim socvetjem, Phleum; pasji rep trava, ki raste na vlažnih tleh, Cynosurus; les. lisičji rep ročna žaga z ročajem na eni strani in listom, ki se proti koncu zožuje; šport. rep smučke; teh. spoj na lastovičji rep spoj, pri katerem ima vezni element trapezast prerez; zool. opice z oprijemalnim repom
SSKJ²
repàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ki ima rep: repata žival
// ki ima velik, košat rep: repata lisica
♦ 
vrtn. repati ščir okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti, Amaranthus caudatus; zool. repate dvoživke
SSKJ²
staroléten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. silvestrski: staroletna noč
● 
ekspr. košat, staroleten hrast star
SSKJ²
vzrásti vzrástem in vzrásem dov., vzrásel in vzrástel (á)
star. zrasti: med kamenjem vzraste košat hrast / martinčku vzraste nov rep / fant je precej vzrasel / drevesce vzraste v drevo / vzrasti pri tujih ljudeh odrasti / v njem vzraste jeza, upanje / po teh besedah je jezno vzrasel
    vzráščen -a -o:
    vzraščeno deblo
     
    star. biti lepo vzraščen raščen
SSKJ²
zasenčeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. povzročati, delati, da je kaj v senci: s slamo zasenčevati gredice / balkon so poleti zasenčevali
2. dajati, delati senco: košat hrast zasenčuje hišo; zgornje veje preveč zasenčujejo spodnje dele krošnje / slamnik ji je zasenčeval obraz / temne trepalnice so zasenčevale njene oči
3. ekspr. delati, povzročati, da kaže kaj neprijetno, neugodno čustvo, duševno stanje: skrbi mu zasenčujejo obraz
// delati, povzročati, da dobi kaj neprijetne, nezaželene sestavine: veliko trpljenje zasenčuje njegovo življenje / žalost zaradi te smrti mu je dolgo zasenčevala duha
4. ekspr. povzročati, da je kaj deležno manjše pozornosti: ta napaka zasenčuje prejšnje uspehe / s svojo dobro igro zasenčuje druge igralke
SSKJ²
košátiti se -im se nedov. (á ȃekspr.
1. postavljati se, ponašati se: pijanci so se prepirali in košatili; košatil se je pred njo; košati se kakor petelin / košatil se je s svojimi uspehi bahal / v soncu so se košatila pšenična polja
2. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: v naši hiši se ne bo košatila; pren. pri hiši se je košatil napuh
3. knjiž. biti košat, bujno razraščen: krošnja se košati / ob cesti se košati drevje
SSKJ²
košatorép in košatorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́)
ki ima košat rep: košatorep lisjak; košatorepa veverica
SSKJ²
košatorépka -e ž (ẹ̑)
ekspr. žival, ki ima košat rep, navadno lisica: podnevi si košatorepka ni upala blizu hiš
SSKJ²
okošátiti se -im se dov. (á ȃ)
knjiž. postati košat, bujno razraščen: na redko nasajena drevesa se preveč okošatijo / ekspr. okošatiti se v bokih zrediti se
SSKJ²
skošátiti se -im se dov. (á ȃ)
knjiž. postati košat, bujno razraščen: drevo se je skošatilo
SSKJ²
zakošátiti se -im se dov. (á ȃ)
knjiž. košat, bujno razraščen se prikazati: na hribu se pred popotniki zakošatijo hrasti
// košato, bujno se razrasti: čez leta so se drevesa zakošatila
Število zadetkov: 16