Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ogárati -am dov. (ȃ)
1. nar. ostrgati ščetine, ogoliti: ogarati prašiča
2. star. odrgniti, oguliti: platnena srajca ga je ogarala po vratu
    ogáran -a -o:
    ogarana koža; tovor je nosila stara ogarana mula
SSKJ²
opénjati -am nedov. (ẹ̑)
1. s pripenjanjem, pritrjevanjem delati, da je kaj na (vsej) površini, zlasti za olepšanje: openjati stene z blagom, usnjem
2. dajati, nameščati okrog česa: openjati hlode z verigami in jih vleči
3. knjiž. prekrivati, obdajati: zidove openja gost bršljan; kratka rokava ji ljubko openjata nadlakti / štrleče ličnice ji je openjala ohlapna koža
SSKJ²
opráskati -am dov., tudi opraskála (á)
povzročiti praske: mačka ga je opraskala po roki / robida jo je opraskala; pri padcu si je opraskal koleno / umazati in opraskati zid; pri selitvi se je pohištvo opraskalo dobilo praske
    opráskan -a -o:
    opraskana koža; omara je odrgnjena in opraskana; vrnil se je ves opraskan od trnja; opraskan po obrazu
SSKJ²
osvaljkáti -ám in osváljkati -am dov.(á ȃ; ȃ)
zastar. narediti svaljke iz česa: osvaljkati testo
    osvaljkáti se, in osváljkati se
    spraviti se v svaljke: koža se mu je ogulila in osvaljkala
    osvaljkán in osváljkan -a -o:
    osvaljkana moka
SSKJ²
otrdéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. postati trd, trši: po gnetenju je snov otrdela / nekaterim žuželkam so krila popolnoma otrdela
2. postati manj gibljiv, manj prožen: prsti, udje so mu z leti otrdeli / otrdeti od mraza, od dolge vožnje
// ekspr. postati negiben, tog: od strahu smo otrdeli / obraz mu je v trenutku otrdel
3. ekspr. postati trd, brezčuten: v tem poklicu je čisto otrdel / srce ji je otrdelo
♦ jezikosl. otrdeti izgubiti palatalni element; med. mišica otrdi postane napeta in manj prožna
    otrdèl in otrdél -éla -o:
    otrdela koža; otrdela plast zemlje; otrdelo koleno
SSKJ²
ovél in ovèl -éla -o [oveu̯] prid. (ẹ̄ ẹ́; ȅ ẹ́)
nekoliko (u)vel: ovel šopek, venec; ovela trava / koža na obrazu je bila ovela; ovela roka; pren., ekspr. ovela ljubezen; prim. oveniti
SSKJ²
pergamênten -tna -o prid. (ē)
1. nanašajoč se na pergament: risba na robu pergamentne pole / pergamentna listina / knjiga v pergamentni vezavi / brati različne pergamentne zapise
2. ekspr. podoben pergamentu: ženska s pergamentno poltjo; pergamentne roke / koža pergamentne barve
♦ papir. pergamentni papir s kemikalijami prepojen prosojni papir, ki skoraj ne prepušča maščobe, vlage
SSKJ²
píkast -a -o prid. (í)
ki ima pike: pikasta kokoš; rdeče pikasta bluza / pikasta koža / od črvojedine pikasta omara
♦ bot. pikasti mišjak strupena rastlina z visokim, votlim steblom in belimi cveti v kobulih, Conium maculatum
SSKJ²
podplàt -áta m (ȁ á)
1. spodnji del stopala: izdreti trn iz podplata; kljuvalo mu je v podplatih; mišice v podplatu / trda koža na podplatu / orangutan hodi po zunanjem robu podplatov; pog. ima ploske, ravne podplate stopala
● pog. igrajo tako poskočno, da ga srbijo podplati da si zelo želi plesati; ekspr. podplate si lahko obrusiš, pa boljšega ne najdeš zelo si lahko prizadevaš; ekspr. podplate pokazati zbežati; ekspr. gori mu pod podplati je v veliki stiski, nevarnosti; ekspr. od temena do podplatov ga je streslo zelo ga je streslo
2. spodnji del obuvala: prilepiti, prišiti podplat; gumijast, usnjen podplat; copati z mehkimi podplati; močen, visok podplat / pribiti peto na podplat / ostrgati podplate na predpražniku; ima narezane podplate z rebri, vzboklinami
// spodnji sprednji del obuvala: raztrgati, zakrpati podplat; prožen podplat; luknja v podplatu
♦ les. podplat skobljiča spodnji del skobljiča; zool. podplat polža noga polža
SSKJ²
podplátast -a -o prid. (á)
podoben podplatu: podplatasta oblika / ekspr. podplatasta koža na dlaneh trda, raskava
♦ zool. podplatasta noga polža
SSKJ²
pokríti -kríjem dov., pokrìl tudi pokríl (í ȋ)
1. dati, položiti na odprt del ustrezen predmet: pokriti lonec / pokriti s pokrovko
// dati, položiti na kaj zlasti zaradi varstva, zaščite: pokriti gredo; pokriti posteljo s pregrinjalom; pokriti stopnice s preprogo; bilo ga je strah, zato se je pokril čez glavo / pokriti glavo dati pokrivalo nanjo; otroka bo ponoči zeblo, dobro ga pokrij odeni; star. hladno je, pokrij klobuk pokrij se s klobukom
// na streho položiti kritino: pokrili so že pol strehe / streho pokriti z opeko / hiše še niso pokrili
2. narediti, da je kaj nevidno: čelo so mu pokrili gosti lasje / oblak pokrije sonce; z rokami (si) pokrije obraz in zajoka / ploskev pokriti z voskom prekriti
3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom pojaviti se na površju česa: sneg je pokril gore / bledica, zadrega je pokrila njen obraz; koža se mu je pokrila z znojem / noč, tema pokrije zemljo
4. zagotoviti z enako ali večjo vsoto denarja plačilo, izplačilo česa: sam ne more pokriti vseh izdatkov; s tem se bodo pokrili stroški za natečaj
// publ. preskrbeti toliko izdelkov, blaga, stvari, kolikor jih kdo potrebuje, porabi, zadovoljiti: tovarna pokrije s svojimi izdelki polovico slovenskih potreb; s tem bi pokrili sedanje stanovanjske potrebe / s tem živilom pokrijemo dnevno potrebno količino beljakovin
● knjiž. znanstveni del razstave je pokril največ razstavnega prostora zavzel; je bil najbolj obsežen; zadrego je skušala pokriti s smehljajem prikriti; publ. orkester je večkrat pokril solista preglasil; ekspr. pokril ji je obraz s poljubi večkrat zapovrstjo jo je poljubil
    pokríti se 
    dati pokrivalo na glavo: bilo je hladno, zato se je pokril / pokriti se s kapo, klobukom
    pokrít -a -o
    deležnik od pokriti: s snegom pokrit grm; s tem so bili pokriti vsi izdatki; bil je raztrgan in pokrit z blatom; ven je šel toplo oblečen in pokrit; ležali smo pokriti s konjsko odejo; miza je bila pokrita z belim prtom
    // ki je v zaprtem prostoru ali ima streho: kopališče z odkritim in pokritim bazenom; pokrita tržnica; pokrito drsališče / pokrita greda greda, ograjena in navadno pokrita s steklom; zaprta greda
    ●     pokrit je z gosto dlako ima gosto dlako; v posodo mu je stresel le toliko, da je bilo dno pokrito zelo malo; ekspr. ranjenec je bil pokrit z ranami je imel veliko ran; pog., ekspr. ta človek je pokrita rihta ne kaže svojih negativnih lastnosti
    ♦     arhit. pokriti atrij atrij z bazilikalno streho
SSKJ²
pôlzek -zka -o [pou̯zək] prid. (ó)
1. knjiž. spolzek, drsen: hodite previdno, pot je polzka / polzka koža kače / odbijajoče mehek, polzek dotik
2. star. nespodoben, opolzek: polzki izrazi; polzko govorjenje
SSKJ²
pordečéti -ím dov., pordéči in pordêči (ẹ́ í)
postati rdeč: listje je že pordečelo; obraz mi na soncu hitro pordeči
    pordečèl in pordečél -éla -o:
    pordečela koža
SSKJ²
porjavéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. postati rjav: listi so že porjaveli in odpadli / obraz mu je na soncu hitro porjavel
2. postati rjast; zarjaveti: ključavnica je porjavela
    porjavèl in porjavél -éla -o:
    porjavela koža; trava je že porjavela; porjavelo železo
SSKJ²
poroženéti -ím dov. (ẹ́ í)
postati rožen: gornja plast kože poroženi
    poroženèl in poroženél -éla -o:
    poroženele celice; poroženela koža
    ♦     anat. poroženela povrhnjica
SSKJ²
pošásten -tna -o prid., pošástnejši (á ā)
1. ki ima veliko grozo vzbujajočih lastnosti: pošasten videz človeka; pošastna podoba sveta; pošastne sence so se premikale po dvorišču
// ekspr. ki prinaša veliko trpljenje, hude težave: zanj je bila to pošastna kazen; krvava in pošastna vojna / ni se mogla otresti teh pošastnih misli; tam so res pošastne razmere
2. ekspr. hudoben, zloben: pošasten človek je / njegovi nameni so prav pošastni
// zelo slab, nekvaliteten: imeli smo naravnost pošastno hrano; ta cesta je pošastna
3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: obšel ga je pošasten strah; čutila je pošastno utrujenost / pošasten promet; cene blaga so pošastne
    pošástno prisl.:
    streli pošastno odmevajo v skalovju; pošastno bleda koža; pošastno velika žival
SSKJ²
požoltéti -ím [požou̯teti] dov. (ẹ́ í)
star. porumeneti: listje je požoltelo in odpadlo / pri zlatenici koža požolti / v teh letih je požoltel in posivel
    požoltèl in požoltél -éla -o:
    stara požoltela knjiga
SSKJ²
prašíčji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na prašiče: prašičji samec / prašičji parkelj; prašičja koža; prašičje meso svinjsko meso / prašičja krma / ekspr. pomežikoval je s svojimi prašičjimi očmi majhnimi, podolgovatimi
♦ vet. prašičja kuga nalezljiva bolezen prašičev s krvavitvami v notranjih organih in vnetjem prebavil
SSKJ²
prekrvavíti -ím dov., prekrvávil (ī í)
narediti, da doteka razmeroma dosti krvi v žile: z gibanjem dobro prekrvaviti prste; organ se prekrvavi
    prekrvavíti se 
    prepojiti se s krvjo: obveza se prekrvavi
    prekrvavljèn -êna -o:
    prekrvavljen povoj; po masaži je koža bolje prekrvavljena
SSKJ²
presáden1 -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na presad, presaditev: presadna priprava
♦ med. presadna koža
Število zadetkov: 243