čutljív -a -o prid. (ī í)
zastar. občutljiv: zelo čutljiva koža / čutljivo srce čuteče
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
dêrma -e ž (ȇ)
anat. koža, zlasti glede na zgornji dve plasti: usnjica je del derme / šol. žarg. danes je delal dermo izpit iz dermatologije / med. žarg. grem na dermo dermatološko kliniko
anat. koža, zlasti glede na zgornji dve plasti: usnjica je del derme / šol. žarg. danes je delal dermo izpit iz dermatologije / med. žarg. grem na dermo dermatološko kliniko
SSKJ²
SSKJ²
dlákast -a -o prid. (á)
nanašajoč se na dlako: dlakasta koža; dlakaste živali / dlakasti čopič; dlakasta klobučevina / dlakaste koreninice
nanašajoč se na dlako: dlakasta koža; dlakaste živali / dlakasti čopič; dlakasta klobučevina / dlakaste koreninice
SSKJ²
dlákav -a -o prid. (á)
porasel z dlakami ali dlačicami: dlakava koža; ima robate in dlakave roke; zelo dlakav / dlakav list
♦ bot. dlakavi sleč alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti, Rhododendron hirsutum
porasel z dlakami ali dlačicami: dlakava koža; ima robate in dlakave roke; zelo dlakav / dlakav list
♦ bot. dlakavi sleč alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti, Rhododendron hirsutum
SSKJ²
dŕgnjenje -a s (ŕ)
glagolnik od drgniti: odstraniti barvo z drgnjenjem; drgnjenje s krtačo; od drgnjenja vneta koža / slišalo se je drgnjenje čevljev ob železo
glagolnik od drgniti: odstraniti barvo z drgnjenjem; drgnjenje s krtačo; od drgnjenja vneta koža / slišalo se je drgnjenje čevljev ob železo
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
gámsov -a -o prid. (á)
nanašajoč se na gamse: gamsov skok; gamsova koža; gamsovo meso / lov. žarg. gamsova brada gamsov čop
♦ lov. gamsov čop šop daljše zimske dlake gamsa samca, nošen na klobuku
nanašajoč se na gamse: gamsov skok; gamsova koža; gamsovo meso / lov. žarg. gamsova brada gamsov čop
♦ lov. gamsov čop šop daljše zimske dlake gamsa samca, nošen na klobuku
SSKJ²
gamsovína in gámsovina -e ž (í; á)
1. gamsovo meso: za kosilo so pripravili gamsovino
2. gamsova koža: mehka gamsovina
1. gamsovo meso: za kosilo so pripravili gamsovino
2. gamsova koža: mehka gamsovina
SSKJ²
gládenje -a s (á)
glagolnik od gladiti: uspavati z gladenjem / gladenje površine glajenje
♦ kozm. ročna masaža, pri kateri se (koža) gladi
glagolnik od gladiti: uspavati z gladenjem / gladenje površine glajenje
♦ kozm. ročna masaža, pri kateri se (koža) gladi
SSKJ²
gòl3 gôla -o tudi -ó [gou̯] prid. (ȍ ó)
1. ki je brez dlake, las ali perja: v gnezdu so bili še goli mladiči; gola in gladka brada; vzel je klobuk z gole glave; na nekaterih mestih je bila koža čisto gola / veje kostanjev so bile že gole; golo drevje
// ki je brez vegetacije: pred nami se je razprostiral gol svet; gole skale; gola zemlja / reber je bila še čisto gola
2. ki je brez obleke ali deloma pokrit z obleko: imela je gole roke in gol vrat; kipi golih boginj; nav. ekspr. klečati na golih kolenih; golo telo / biti gol; gol do pasu / obuti čevelj na golo nogo
// na katerem ni blazine, podloge: ležišče je imel na goli klopi / ekspr. sedeti na golih tleh
3. ki je brez opreme, okraskov: stene so bile popolnoma gole / okno je bilo brez zavese, golo / ekspr. dobil je le golo sobo
4. ekspr. ki je brez česa drugega: podal je golo analizo; to so le gole številke; naštevati gola dejstva / vse skupaj je gola formalnost / rešil si je le golo življenje / storiti kaj iz gole hudobije, nevoščljivosti
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: vse skupaj je gol nesmisel; to je gola laž; kar sem povedal, je gola resnica; po golem naključju ga je našel
● ekspr. obrali so jo do golih kosti prav vse so povedali o njej; branil se je z golimi rokami brez pripomočkov; to se ne vidi z golim očesom s prostim očesom; je gol ko ptič je brez kakršnegakoli imetja
♦ bot. goli cvet cvet, ki je brez cvetnega odevala; elektr. goli vodnik vodnik, ki je brez izolirne prevleke; teh. gola elektroda elektroda brez mineralne obloge
1. ki je brez dlake, las ali perja: v gnezdu so bili še goli mladiči; gola in gladka brada; vzel je klobuk z gole glave; na nekaterih mestih je bila koža čisto gola / veje kostanjev so bile že gole; golo drevje
// ki je brez vegetacije: pred nami se je razprostiral gol svet; gole skale; gola zemlja / reber je bila še čisto gola
2. ki je brez obleke ali deloma pokrit z obleko: imela je gole roke in gol vrat; kipi golih boginj; nav. ekspr. klečati na golih kolenih; golo telo / biti gol; gol do pasu / obuti čevelj na golo nogo
// na katerem ni blazine, podloge: ležišče je imel na goli klopi / ekspr. sedeti na golih tleh
3. ki je brez opreme, okraskov: stene so bile popolnoma gole / okno je bilo brez zavese, golo / ekspr. dobil je le golo sobo
4. ekspr. ki je brez česa drugega: podal je golo analizo; to so le gole številke; naštevati gola dejstva / vse skupaj je gola formalnost / rešil si je le golo življenje / storiti kaj iz gole hudobije, nevoščljivosti
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: vse skupaj je gol nesmisel; to je gola laž; kar sem povedal, je gola resnica; po golem naključju ga je našel
● ekspr. obrali so jo do golih kosti prav vse so povedali o njej; branil se je z golimi rokami brez pripomočkov; to se ne vidi z golim očesom s prostim očesom; je gol ko ptič je brez kakršnegakoli imetja
♦ bot. goli cvet cvet, ki je brez cvetnega odevala; elektr. goli vodnik vodnik, ki je brez izolirne prevleke; teh. gola elektroda elektroda brez mineralne obloge
- gôlo tudi goló prisl.:
golo obrit obraz
- gôli -a -o sam.:
ekspr. po goli ga je našeškal po goli zadnjici; do golega obžrto drevje; ostriči do golega; sleči se do golega
♦ gozd. sečnja do golega, na, v golo da ne ostane nobeno drevo
SSKJ²
govêji -a -e prid. (ē)
nanašajoč se na govedo: imajo nov goveji hlev / goveja koža; goveje meso, usnje / goveji golaž, zrezek; goveja juha / čreda goveje živine
♦ vet. goveja kuga nalezljiva bolezen goveda z vnetjem in nekrozo sluznice prebavil; zool. goveji zolj žuželka, katere ličinke se zajedajo v govedo, Hypoderma bovis
nanašajoč se na govedo: imajo nov goveji hlev / goveja koža; goveje meso, usnje / goveji golaž, zrezek; goveja juha / čreda goveje živine
♦ vet. goveja kuga nalezljiva bolezen goveda z vnetjem in nekrozo sluznice prebavil; zool. goveji zolj žuželka, katere ličinke se zajedajo v govedo, Hypoderma bovis
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
grbánčiti -im nedov. (á ȃ)
delati gube, zlasti na koži: hodil je gor in dol in grbančil čelo; koža se grbanči / jabolka se spomladi začnejo grbančiti
delati gube, zlasti na koži: hodil je gor in dol in grbančil čelo; koža se grbanči / jabolka se spomladi začnejo grbančiti
SSKJ²
gŕbati se -am se nedov. (r̄ ȓ)
star. grbančiti se: koža se grba / podprl je leseno steno, ki se je že sumljivo grbala grbila, krivila
star. grbančiti se: koža se grba / podprl je leseno steno, ki se je že sumljivo grbala grbila, krivila
SSKJ²
gŕbiti -im nedov. (ŕ ȓ)
dajati čemu navzgor ukrivljeno obliko: žival grbi hrbet; maček se grbi
dajati čemu navzgor ukrivljeno obliko: žival grbi hrbet; maček se grbi
- gŕbiti se
1. biti, postajati sključen: grbil se je kot kak starček / postava se grbi pod težkim nahrbtnikom
2. grbančiti se: ob očeh se je grbila koža
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 30
- Naslednja »
Število zadetkov: 596
Dostopnost