Zadetki iskanja
Pleteršnik
Prekmurski
zgràbiti zgrábim dov.
1. prijeti, ujeti: Iſzkali ſzo ga záto zgrabiti KŠ 1771, 289; mre'za, 'Ze me ne zgrábis BKM 1789, 280; I gdekoli ga zgrábi, trga ga KŠ 1771, 130; Človeka li te zgrábi AI 1878, 10; Kriſztuſa zgrábijo KŠ 1771, 324; primite, (zgrabte) pays te Vöre SM 1747, 27; I tanács ſzo meli, da bi Jezuſa zgrabili KŠ 1771, 87; Herodes zgrabo je Ivana KŠ 1771, 119; i nikaj ſzmo nej zgrabili KŠ 1771, 179; V-Jeru'sálemi ſzo ga vu Czérkvi zgrabili KM 1796, 129; pren. Zgrablivci stvári se paščijo zgrabiti AI 1878, 7
2. hitro, na silo vzeti: Szvejt Csi li zgrábi Naſe BKM 1789, 410; zgrabi 'zitek vekivecsni KŠ 1771, 642; Szkusávanye váſz je drügo eſcse nej zgrabilo KŠ 1771, 509
zgràbiti se zgrábim se prijeti se, ujeti se: dvá sztolca, za steriva szam sze zgrabiti steo AI 1875, br. 2, 7; jeli ſze ga zgrábimo, ali nej KŠ 1754, 173; nyega ſze zgrábimo KŠ 1771, 827; naj sze zgrábijo vu szvojoj zvisenoszti TA 1848, 47; zgrabte ſze toga dobroga KŠ 1771, 476; prájh, ki ſze je náſz zgrabo KŠ 1771, 202; One pa zgrabile ſzo ſze nyegovi noug KŠ 1771, 98; pren. Z-vorom ſze nyega zgrábim BKM 1789, 287; da ſze ſzvoie Vöre rokami tebé zgrabi SM 1747, 64; da ſze ne zgrábis 'znyé privájanyem KŠ 1754, 45
zgràbivši -a -e ko je prijel, ujel: i zgrabivſi ga zadávlao ga je KŠ 1771, 60
zgrábleni -a -o prijet, ujet: Drügoucs zgrábleni ſze zbicsüje KŠ 1771, 353; I zgráblena je ta divjácsina KŠ 1771, 802; vu mre'zi szo zgráblene nogé nyihove TA 1848, 8
1. prijeti, ujeti: Iſzkali ſzo ga záto zgrabiti KŠ 1771, 289; mre'za, 'Ze me ne zgrábis BKM 1789, 280; I gdekoli ga zgrábi, trga ga KŠ 1771, 130; Človeka li te zgrábi AI 1878, 10; Kriſztuſa zgrábijo KŠ 1771, 324; primite, (zgrabte) pays te Vöre SM 1747, 27; I tanács ſzo meli, da bi Jezuſa zgrabili KŠ 1771, 87; Herodes zgrabo je Ivana KŠ 1771, 119; i nikaj ſzmo nej zgrabili KŠ 1771, 179; V-Jeru'sálemi ſzo ga vu Czérkvi zgrabili KM 1796, 129; pren. Zgrablivci stvári se paščijo zgrabiti AI 1878, 7
2. hitro, na silo vzeti: Szvejt Csi li zgrábi Naſe BKM 1789, 410; zgrabi 'zitek vekivecsni KŠ 1771, 642; Szkusávanye váſz je drügo eſcse nej zgrabilo KŠ 1771, 509
zgràbiti se zgrábim se prijeti se, ujeti se: dvá sztolca, za steriva szam sze zgrabiti steo AI 1875, br. 2, 7; jeli ſze ga zgrábimo, ali nej KŠ 1754, 173; nyega ſze zgrábimo KŠ 1771, 827; naj sze zgrábijo vu szvojoj zvisenoszti TA 1848, 47; zgrabte ſze toga dobroga KŠ 1771, 476; prájh, ki ſze je náſz zgrabo KŠ 1771, 202; One pa zgrabile ſzo ſze nyegovi noug KŠ 1771, 98; pren. Z-vorom ſze nyega zgrábim BKM 1789, 287; da ſze ſzvoie Vöre rokami tebé zgrabi SM 1747, 64; da ſze ne zgrábis 'znyé privájanyem KŠ 1754, 45
zgràbivši -a -e ko je prijel, ujel: i zgrabivſi ga zadávlao ga je KŠ 1771, 60
zgrábleni -a -o prijet, ujet: Drügoucs zgrábleni ſze zbicsüje KŠ 1771, 353; I zgráblena je ta divjácsina KŠ 1771, 802; vu mre'zi szo zgráblene nogé nyihove TA 1848, 8
Prekmurski
zgübìti tudi zgibìti -ím dov.
1. izgubiti, postati revnejši za kako stvar: naj vſze, nikaj ne zgibim 'znyega KŠ 1771, 285; nezgibi nájem ſzvoj KŠ 1771, 34; Glédajte ſze, naj ne zgibimo, ſtera ſzmo delali KŠ 1771, 737; da Törci zgibijo 30 jezér KOJ 1848, 106; da bi vſza ſzvoja na etom ſzvejti zgübo KMK 1780, 71; kaj, ſtere ſzi meni dáo, nej ſzam 'znyih zgübo ni ednoga KŠ 1771, 325; Szmrt .. Ár je ſzvoj 'zálecz zgibila BKM 1789, 94
2. postati revnejši za kako duhovno dobrino: I cſi bi ſze mi pripetilo Jezuſſa zgibiti KM 1783, 83; Ni nyega nigdár ne zgibim BKM 1789, 93; I Nebéſz nezgübim BRM 1823, 9; Vu szmrti pa trôst szvoj Zgübi KAJ 1848, 4; tak po grejhi nyou (vero) zgibimo KŠ 1754, 79; Csi ga pa povr'zete, Zgübite to zmo'znoſzt BRM 1823, 8; szillabe etaksi nomeni vszi zgibijo KOJ 1833, 23; naj ete dobroute ne zgibimo KŠ 1754, 138; da bi tákſe dobroute, ino blásenſztva nezgübo SM 1747, 22; teda je ono zgübo SM 1747, 5; Ejva i Ádam ſzta czilou vſze tou zgübila KŠ 1754, 96; ſzo tvoi leipi keip zgübili SM 1747, 51
zgübìti se -ím se izgubiti se: i vüpanye ti nevolni sze nezgübi na veke TA 1848, 8
zgǘbivši -a -e ko je izgubil: Zápola János zgübivsi dvá zagovornika KOJ 1848, 80
zgǜbleni -a -o izgubljen: Od zgübléne ovczé KŠ 1771, 221; Gda bi on ſzvojega ocsé zgüblene ſzomaricze iſzkao KM 1796, 53; Stere ſzi meni dáo i niſcse je 'znyih nej zgübleni KŠ 1771, 323; i zgüblen je bio, i nájden je KŠ 1771, 223; Ali naj ne bode nad menom zgüblena moka tvojega Sziná KM 1783, 193; szi zapelana i zgüblena ovcsicza KOJ 1845, 49; angyelje ſzo nám nazáj ſzpravili naſe zgübleno zvelicsanye KŠ 1771, 602; Nazáj nám je zgübleno, Szpravo vecſno bláj'zenſztvo BKM 1789, 101; Záto, i kiſzo záſzpali vu Kriſztuſi, zgübleni ſzo KŠ 1771, 522; tak ſzo vſza tákſa dela zgüblena KŠ 1771, 438
1. izgubiti, postati revnejši za kako stvar: naj vſze, nikaj ne zgibim 'znyega KŠ 1771, 285; nezgibi nájem ſzvoj KŠ 1771, 34; Glédajte ſze, naj ne zgibimo, ſtera ſzmo delali KŠ 1771, 737; da Törci zgibijo 30 jezér KOJ 1848, 106; da bi vſza ſzvoja na etom ſzvejti zgübo KMK 1780, 71; kaj, ſtere ſzi meni dáo, nej ſzam 'znyih zgübo ni ednoga KŠ 1771, 325; Szmrt .. Ár je ſzvoj 'zálecz zgibila BKM 1789, 94
2. postati revnejši za kako duhovno dobrino: I cſi bi ſze mi pripetilo Jezuſſa zgibiti KM 1783, 83; Ni nyega nigdár ne zgibim BKM 1789, 93; I Nebéſz nezgübim BRM 1823, 9; Vu szmrti pa trôst szvoj Zgübi KAJ 1848, 4; tak po grejhi nyou (vero) zgibimo KŠ 1754, 79; Csi ga pa povr'zete, Zgübite to zmo'znoſzt BRM 1823, 8; szillabe etaksi nomeni vszi zgibijo KOJ 1833, 23; naj ete dobroute ne zgibimo KŠ 1754, 138; da bi tákſe dobroute, ino blásenſztva nezgübo SM 1747, 22; teda je ono zgübo SM 1747, 5; Ejva i Ádam ſzta czilou vſze tou zgübila KŠ 1754, 96; ſzo tvoi leipi keip zgübili SM 1747, 51
zgübìti se -ím se izgubiti se: i vüpanye ti nevolni sze nezgübi na veke TA 1848, 8
zgǘbivši -a -e ko je izgubil: Zápola János zgübivsi dvá zagovornika KOJ 1848, 80
zgǜbleni -a -o izgubljen: Od zgübléne ovczé KŠ 1771, 221; Gda bi on ſzvojega ocsé zgüblene ſzomaricze iſzkao KM 1796, 53; Stere ſzi meni dáo i niſcse je 'znyih nej zgübleni KŠ 1771, 323; i zgüblen je bio, i nájden je KŠ 1771, 223; Ali naj ne bode nad menom zgüblena moka tvojega Sziná KM 1783, 193; szi zapelana i zgüblena ovcsicza KOJ 1845, 49; angyelje ſzo nám nazáj ſzpravili naſe zgübleno zvelicsanye KŠ 1771, 602; Nazáj nám je zgübleno, Szpravo vecſno bláj'zenſztvo BKM 1789, 101; Záto, i kiſzo záſzpali vu Kriſztuſi, zgübleni ſzo KŠ 1771, 522; tak ſzo vſza tákſa dela zgüblena KŠ 1771, 438
Prekmurski
Prekmurski
znéjtiti tudi znétiti -im dov. razvneti, spodbuditi: Vnasi ſzrczáj vero znejti BKM 1789, 394; Ona mi tü znêti trák vüpanya KAJ 1848, 202
znétiti se -im se zanetiti se, vžgati se: i liki ogen szeznêto vu miszlaj moji TA 1848, 32
znéjtivši -a -e ko je zanetil: Znejtivſi pa ogyen na ſzrejdi na dvouri KŠ 1771, 248
znétiti se -im se zanetiti se, vžgati se: i liki ogen szeznêto vu miszlaj moji TA 1848, 32
znéjtivši -a -e ko je zanetil: Znejtivſi pa ogyen na ſzrejdi na dvouri KŠ 1771, 248
Prekmurski
zosàgati -ságam dov. prestrašiti: Grcska i vlaska vojszka nê jáka i torka jáko nezoszága AIP 1876, br. 11, 3
zosàgati se -ságam se prestrašiti se: tak glédo, da bi sze zoszago AIP 1876, br. 1, 7; kony od nikoj sze zoszago AI 1875, kaz. br. 8
zosàgavši se -a se -e se ko se je prestrašil: Zoszagavsi i pascivsi sze AIP 1876, br. 1, 7
zosàgati se -ságam se prestrašiti se: tak glédo, da bi sze zoszago AIP 1876, br. 1, 7; kony od nikoj sze zoszago AI 1875, kaz. br. 8
zosàgavši se -a se -e se ko se je prestrašil: Zoszagavsi i pascivsi sze AIP 1876, br. 1, 7
Pleteršnik
zrásti, zrástem, vb. pf. emporwachsen, aufwachsen, wachsen; kar je letos zraslo, der diesjährige Wuchs; velik je zrasel, er ist groß geworden; zrastel je kot konoplja = er ist schnell aufgeschossen, Cig.; tvor je zrastel (ist größer geworden); zraščen (nam. zrasel), gewachsen, C.; zrasli možje, erwachsene Männer, Dalm.; greben mu zraste, er braust auf; brž zraste, er braust gleich auf, er wird gleich böse; kako je zrasel, ko sem mu to rekel! — (nam. vzr.-).
Prekmurski
zrendelǜvati -ǘjem nedov. ukazati, določiti: Ta druga pa zrendelüjem KŠ 1771, 513; naj ta drüga zrendelüjes KŠ 1771, 657; Tak je i Goſzpoud zrendelüvao KŠ 1771, 506; Natúra je tebi zrendelüvala dvej SIZ 1807, 47; Vrács nyemi je toti zrendelüvao vrásztvo KAJ 1870, 41
zrendelǜvavši -a -e ko je ukazal, določil: Zrendelüvavſi náſz naprej na ſzinovcsino po Jezuſi KŠ 1771, 574
zrendelǜvani -a -o ukazan, določen: ka je on zrendelüvani od Bogá ſzodecz KŠ 1771, 374; Sz. vecſérja od ſzamoga Kriſzuſſa zrendelüvana TF 1715, 43; hrána na zdr'závanye naſſega 'zitka zrendelüvana KŠ 1754, 205; právda zrendelüvana po angyelaj KŠ 1771, 562; Molitvi na Szvétek zrendelüvanoga Evangyelioma KŠ 1771, 818; kikoli ſzo bili zrendelüvani na 'zitek vekivecsni KŠ 1771, 385; Stere obláſzti od Bogá ſzo zrendelüvane KŠ 1771, 477; ſzkoncsavſi naprej zrendelüvana vrejmena KŠ 1771, 396
zrendelǜvavši -a -e ko je ukazal, določil: Zrendelüvavſi náſz naprej na ſzinovcsino po Jezuſi KŠ 1771, 574
zrendelǜvani -a -o ukazan, določen: ka je on zrendelüvani od Bogá ſzodecz KŠ 1771, 374; Sz. vecſérja od ſzamoga Kriſzuſſa zrendelüvana TF 1715, 43; hrána na zdr'závanye naſſega 'zitka zrendelüvana KŠ 1754, 205; právda zrendelüvana po angyelaj KŠ 1771, 562; Molitvi na Szvétek zrendelüvanoga Evangyelioma KŠ 1771, 818; kikoli ſzo bili zrendelüvani na 'zitek vekivecsni KŠ 1771, 385; Stere obláſzti od Bogá ſzo zrendelüvane KŠ 1771, 477; ſzkoncsavſi naprej zrendelüvana vrejmena KŠ 1771, 396
Pleteršnik
zvečeríti, -í se, vb. pf. Abend werden, Z., Vrt.; Ko se zvečeri, Večno luč zvoni, Slom.; zvečerilo se je, Zv.
Prekmurski
zvèditi zvéjm tudi zvém dov. izvedeti: Tapasztalni; szpoznávati, zvediti KOJ 1833, 175; od koga morejo nyegovo dugoványe zvediti KŠ 1771, 602; prilika je zgodbe zvediti AI 1875, kaz. br. 1; da zvêm, kâ mi je preminôti TA 1848, 32; vidita, da niscse ne zvej KŠ 1771, 30; i tam zvej Bo'so volo KM 1796, 124; i z-Onezimuſa lejhko zvejjo KŠ 1771, 610; Poganje tó hitro zvejo KOJ 1845, 86; naj zvejm, za kákſi zrok kricsijo KŠ 1771, 412; naj niſcse ne zvej tou KŠ 1771, 117; Gda bi pa Jezus zvedo KŠ 1771, 53; i zvedili bi, ka ſzta nevcsena csloveka KŠ 1771, 351; radi bi zvedli, kak živé AI 1878, 3; Stero geto je zvedo Jezus AI 1878, 127; gda ſzi zvejdla, ka je gori ſztano KM 1783, 80; Gda ſzo pa zvedili ka je KM 1783, 395; csi ſzo zvedli, ka niſcse na nyá ne merka KM 1790, 70
zvèdevši -a -e ko je izvedel: Szalaszki Szlovenye vsze neszpodobnoszti zvedevsi KOJ 1914, 133
zvèdevši -a -e ko je izvedel: Szalaszki Szlovenye vsze neszpodobnoszti zvedevsi KOJ 1914, 133
Prekmurski
zvézati zvéžem dov. zvezati: niti zlanczmi ga je niſcse nej mogao zvézati KŠ 1771, 114; vzeme pojáſz i zvé'ze ſzi 'znyim roké KŠ 1771, 408; zvéſte ga vu ſznopje KŠ 1771, 44; da bi nyemi mlinſzki kamen zvézali na ſinyak KŠ 1771, 58; zvézao ga je KŠ 1771, 47; Nepriátele je zvézo BKM 1789, 93; i zvézali ſzo ga KŠ 1771, 325; pren. kakoli zvé'zes na zemli KŠ 1771, 54; Zvé'ze nase düſevne rane BKM 1789, 357; kakoli zvé'zete na zemli KŠ 1771, 59; I zvé'si mojo düso Vu tvoje vezalo SŠ 1796, 155
zvézati se zvéžem se zaplesti se: szo sze na pouti vu pope zvézali KOJ 1845, 63
zvézavši -a -e ko je zvezal: i czejli tanács zvézavſi Jezuſa KŠ 1771, 151
zvézani -a -o zvezan: Záto jaſz Paveo zvézani Jezuſov rob KŠ 1771, 578; Naj te tak ne bode ſzrám niti mené zvézanoga KŠ 1771, 646; pren. Zvézan ſzi k'zeni KŠ 1771, 503; voda recsjov vküper zvézana TF 1715, 31; voda v-Bo'zo rejcs zvézana KŠ 1754, 185; 'Zena je zvézana kprávdi KŠ 1771, 504; i, kakoli zvé'zes na zemli, zvézano bode vu nebéſzaj KŠ 1771, 54; oni vſzi ſzo edno vu Kriſztuſi vküp zvézani KŠ 1754, 132; nego je je, zlanczmi mráka zvézane ſzüno KŠ 1771, 719
zvézati se zvéžem se zaplesti se: szo sze na pouti vu pope zvézali KOJ 1845, 63
zvézavši -a -e ko je zvezal: i czejli tanács zvézavſi Jezuſa KŠ 1771, 151
zvézani -a -o zvezan: Záto jaſz Paveo zvézani Jezuſov rob KŠ 1771, 578; Naj te tak ne bode ſzrám niti mené zvézanoga KŠ 1771, 646; pren. Zvézan ſzi k'zeni KŠ 1771, 503; voda recsjov vküper zvézana TF 1715, 31; voda v-Bo'zo rejcs zvézana KŠ 1754, 185; 'Zena je zvézana kprávdi KŠ 1771, 504; i, kakoli zvé'zes na zemli, zvézano bode vu nebéſzaj KŠ 1771, 54; oni vſzi ſzo edno vu Kriſztuſi vküp zvézani KŠ 1754, 132; nego je je, zlanczmi mráka zvézane ſzüno KŠ 1771, 719
Pleteršnik
zvonílọ, n. 1) das Läutwerk: die Glockensignalvorrichtung, DZ.; — die Thurmglocken, Jan.; — das Schlagwerk in der Uhr, Cig.; — 2) das Geläute; tu imate lepo zvonilo; to je bilo zvonila, ko se je škof pripeljal! Polj.; veter z. odnaša, da se nič ne sliši, Polj.; mrliško z., das Todtengeläute, Cig.; ob jutranjem zvonilu, C.; soglasno z., C.; s petjem in zvonilom koga pokopati, Cig.
Pleteršnik
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 21
- 22
- 23
- 24
- Naslednja »
Število zadetkov: 473
Dostopnost