Zajem topografskih podatkov
Slovenski topografi imamo dilemo, kateri termin je ustreznejši, ko govorimo o postopku, rezultat katerega so topografski podatki. Namreč, do pred nekaj leti se je uporabljal izključno termin zajem topografskih podatkov , nato pa se je začel uporabljati še termin pridobitev topografskih podatkov . Topografski podatki se sicer zajamejo/pridobijo digitalno iz podatkov aerofotografiranja in laserskih podatkov površja. Angleška ustreznica je capture , ki se v slovenščino prevaja z zajem , zajemanje . Ker želimo rabo termina poenotiti, vas prosimo za terminološko mnenje glede ustreznejšega termina.
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
Zgoščevanje
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin hashing , ki na področju računalništva označuje proces pretvarjanja niza podatkov v krajši standardizirani zapis z namenom hitrejšega dostopa do podatkov. V slovenskih računalniških slovarjih se pojavljajo ustrezniki zgoščevanje (prim. Islovar ), razprševanje (prim. DIS slovarček ) in razpršilo (prim. Microsoftov slovar ). Kateri slovenski ustreznik je po vašem mnenju najustreznejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin hashing , ki na področju računalništva označuje proces pretvarjanja niza podatkov v krajši standardizirani zapis z namenom hitrejšega dostopa do podatkov. V slovenskih računalniških slovarjih se pojavljajo ustrezniki zgoščevanje (prim. Islovar ), razprševanje (prim. DIS slovarček ) in razpršilo (prim. Microsoftov slovar ). Kateri slovenski ustreznik je po vašem mnenju najustreznejši?
Terminološka
Aluminijasta odreznina
Ali v slovenščini obstaja termin, ki označuje odpadni aluminij, ki nastane pri žaganju? Če odpadek nastane pri piljenju, je opilek , če nastane pri struženju, je ostružek . Vprašanje pa je, kako se imenuje odpadek, ki nastane pri žaganju? Če govorimo o lesu, je to žagovina , kako pa je s tem pri kovinah, natančneje pri aluminiju?
Ali v slovenščini obstaja termin, ki označuje odpadni aluminij, ki nastane pri žaganju? Če odpadek nastane pri piljenju, je opilek , če nastane pri struženju, je ostružek . Vprašanje pa je, kako se imenuje odpadek, ki nastane pri žaganju? Če govorimo o lesu, je to žagovina , kako pa je s tem pri kovinah, natančneje pri aluminiju?
Terminološka
Bambijev učinek
Zanima me definicija poimenovanja bambi efekt oz. bambi sindrom , saj sem ga v tuji literaturi pogosto zasledila, slovenske definicije pa ne najdem.
Zanima me definicija poimenovanja bambi efekt oz. bambi sindrom , saj sem ga v tuji literaturi pogosto zasledila, slovenske definicije pa ne najdem.
Terminološka
Baterija s trdnim elektrolitom
Iščemo slovenski ustreznik za angleški termin solid-state battery , ki označuje vrsto baterije z elektrolitom v trdnem stanju. Najprej smo razmišljali o zvezi baterija s trdnim elektrolitom , potem pa smo pomislili, da bi morda bila še ustreznejša levoprilastkovna zveza trdninska baterija . Poleg tega nas zanima, ali je kot jedrno sestavino termina v tem primeru bolje uporabiti baterijo ali akumulator . Kateri slovenski termin je po vašem mnenju najustreznejši?
Iščemo slovenski ustreznik za angleški termin solid-state battery , ki označuje vrsto baterije z elektrolitom v trdnem stanju. Najprej smo razmišljali o zvezi baterija s trdnim elektrolitom , potem pa smo pomislili, da bi morda bila še ustreznejša levoprilastkovna zveza trdninska baterija . Poleg tega nas zanima, ali je kot jedrno sestavino termina v tem primeru bolje uporabiti baterijo ali akumulator . Kateri slovenski termin je po vašem mnenju najustreznejši?
Terminološka
BDSM
Zanima me, kako naj slovenim kratični termin BDSM , ki ima v podstavi angleške besede bondage , dominance , sadism in masochism in označuje spolne prakse, ki vključujejo na nadrejenosti in podrejenosti temelječe odnose. Ali lahko tudi v slovenskem besedilu uporabim kratico BDSM ali bi jo bilo bolje posloveniti v VDSM ( vezanje , dominacija , sadizem , mazohizem )?
Zanima me, kako naj slovenim kratični termin BDSM , ki ima v podstavi angleške besede bondage , dominance , sadism in masochism in označuje spolne prakse, ki vključujejo na nadrejenosti in podrejenosti temelječe odnose. Ali lahko tudi v slovenskem besedilu uporabim kratico BDSM ali bi jo bilo bolje posloveniti v VDSM ( vezanje , dominacija , sadizem , mazohizem )?
Terminološka
Biohekanje
Kako se prevaja angleška beseda hacker , ki označuje osebo, ki vdira v spletne strani? Pri študiju se srečujem tudi z angleškim terminom biohacking , ki označuje sistemsko ukvarjanje s sabo in s svojo biologijo z namenom postati »najboljša verzija sebe«. Omenjeni pojem naj bi združeval dva pojma, in sicer biology ( bio- ) 'biologija' in hacking 'hekanje'. Kakšen je slovenski prevod termina?
Kako se prevaja angleška beseda hacker , ki označuje osebo, ki vdira v spletne strani? Pri študiju se srečujem tudi z angleškim terminom biohacking , ki označuje sistemsko ukvarjanje s sabo in s svojo biologijo z namenom postati »najboljša verzija sebe«. Omenjeni pojem naj bi združeval dva pojma, in sicer biology ( bio- ) 'biologija' in hacking 'hekanje'. Kakšen je slovenski prevod termina?
Terminološka
Biotska raznovrstnost
Kot nadomestni izraz za prevzeti termin biodiverziteta (ki je v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika opredeljen kot 'pojavljanje velikega števila različnih rastlinskih, živalskih vrst na določenem območju; biotska raznovrstnost') predlagam poimenovanje raznoživost. Ali ima termin raznoživost kakšno možnost, da se sčasoma uveljavi v rabi?
Kot nadomestni izraz za prevzeti termin biodiverziteta (ki je v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika opredeljen kot 'pojavljanje velikega števila različnih rastlinskih, živalskih vrst na določenem območju; biotska raznovrstnost') predlagam poimenovanje raznoživost. Ali ima termin raznoživost kakšno možnost, da se sčasoma uveljavi v rabi?
Terminološka
Cezura
Na področju arhitekture uporabljam izraz cezura v pomenu ločnice, presledka med dvema različnima sklopoma objekta ali členitve na fasadi. V SSKJ2 omenjene besede v arhitekturnem pomenu nisem zasledila. Je torej ne uporabljam pravilno? Kateri izraz je bolj primeren?
Na področju arhitekture uporabljam izraz cezura v pomenu ločnice, presledka med dvema različnima sklopoma objekta ali členitve na fasadi. V SSKJ2 omenjene besede v arhitekturnem pomenu nisem zasledila. Je torej ne uporabljam pravilno? Kateri izraz je bolj primeren?
Terminološka
Déležnik
Kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin stakeholder – déležnik , deléžnik oz. tretji izraz, npr. zainteresirana stran . Za angleški termin stakeholder se je uveljavil slovenski termin déležnik , ki pa naj ne bi bil ustrezen zaradi osnovnega pomena – nekdo, ki ima deleže. Ustreznejši bi bil termin deléžnik – kdor se nečesa udeležuje. Déležnik je uveljavljen v slovarjih, npr. Islovarju , Velikem modernem poslovnem slovarju (1997), prav tako se je ustalil v strokovnih člankih in drugih objavah. Po SSKJ je déležnik označen s kvalifikatorjem starinsko in pomeni 'kdor ima delež', deléžnik pa je zastarel izraz, časovno nevtralni termin je udeleženec. V Wikipediji je déležnik razložen kot skupina ljudi, ki lahko vpliva na poslovanje podjetja ali druge organizacije (npr. vladnega urada) ali poslovanje podjetja oz. organizacije vpliva na njih. Deležniki podjetja so npr. lastniki, potrošniki, zaposleni, dobavitelji in lokalna skupnost (članek Déležnik , Wikipedija, Prosta enciklopedija, 10. 6. 2013). V Evrotermu angleškemu terminu ustrezajo naslednji slovenski termini: zainteresirani kot priporočena izbira, zainteresirana stran , interesna skupina , zainteresirana skupina in deležnik kot odsvetovana izbira.
Kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin stakeholder – déležnik , deléžnik oz. tretji izraz, npr. zainteresirana stran . Za angleški termin stakeholder se je uveljavil slovenski termin déležnik , ki pa naj ne bi bil ustrezen zaradi osnovnega pomena – nekdo, ki ima deleže. Ustreznejši bi bil termin deléžnik – kdor se nečesa udeležuje. Déležnik je uveljavljen v slovarjih, npr. Islovarju , Velikem modernem poslovnem slovarju (1997), prav tako se je ustalil v strokovnih člankih in drugih objavah. Po SSKJ je déležnik označen s kvalifikatorjem starinsko in pomeni 'kdor ima delež', deléžnik pa je zastarel izraz, časovno nevtralni termin je udeleženec. V Wikipediji je déležnik razložen kot skupina ljudi, ki lahko vpliva na poslovanje podjetja ali druge organizacije (npr. vladnega urada) ali poslovanje podjetja oz. organizacije vpliva na njih. Deležniki podjetja so npr. lastniki, potrošniki, zaposleni, dobavitelji in lokalna skupnost (članek Déležnik , Wikipedija, Prosta enciklopedija, 10. 6. 2013). V Evrotermu angleškemu terminu ustrezajo naslednji slovenski termini: zainteresirani kot priporočena izbira, zainteresirana stran , interesna skupina , zainteresirana skupina in deležnik kot odsvetovana izbira.
Terminološka
Diskriminanta
Zanima me, ali je mogoče izraz diskriminanta uporabiti tudi v nematematičnem smislu, in sicer kot diskriminatorni element, tj. element, na podlagi katerega se odloča npr. o tem, kateri del prebivalstva bo izseljen.
Zanima me, ali je mogoče izraz diskriminanta uporabiti tudi v nematematičnem smislu, in sicer kot diskriminatorni element, tj. element, na podlagi katerega se odloča npr. o tem, kateri del prebivalstva bo izseljen.
Terminološka
DNK
V delovnem učbeniku za biologijo v 9. razredu sem opazila, da se uporablja kratica DNA in ne kratica DNK . To velja tudi za učbenik za biologijo za gimnazijske programe Biologija celice in genetika . Poleg tega sem v Angleško-slovenskem slovarju izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije prebrala, da naj bi se kratica DNK uporabljala samo v poljudnih besedilih in ne v strokovnih prispevkih ali učbenikih. Kratici označujeta nukleinsko kislino, ki je nosilec dednega zapisa vseh organizmov. Prosim za mnenje, zakaj se zdi, da je slovenska kratica primerna samo še za poljudna besedila.
V delovnem učbeniku za biologijo v 9. razredu sem opazila, da se uporablja kratica DNA in ne kratica DNK . To velja tudi za učbenik za biologijo za gimnazijske programe Biologija celice in genetika . Poleg tega sem v Angleško-slovenskem slovarju izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije prebrala, da naj bi se kratica DNK uporabljala samo v poljudnih besedilih in ne v strokovnih prispevkih ali učbenikih. Kratici označujeta nukleinsko kislino, ki je nosilec dednega zapisa vseh organizmov. Prosim za mnenje, zakaj se zdi, da je slovenska kratica primerna samo še za poljudna besedila.
Terminološka
Dolgoročna napotitev
Na področju delovnega prava se je v slovenskem jeziku za angleški termin to second začel pojavljati glagol sekundirati , ki označuje začasno premestitev delavca k drugemu organu. Obstaja pa tudi zelo soroden termin to deploy , ki ima slovenski ustreznik dodeliti . Razlika med sekundiranjem in dodelitvijo je le v dolžini tovrstne premestitve, tako gre pri sekundiranju za premestitev za daljše obdobje in pri dodelitvi za krajše obdobje. Ali je v tem primeru, ko se je pojavila potreba po razlikovanju glede na dolžino tovrstne premestitve, dopustno, da se termin prevzame, čeprav bi lahko oblikovali tudi domač termin? Tako bi npr. lahko za glagol to second uporabljali ustreznik napotiti in za glagol to deploy zvezo začasno dodeliti .
Na področju delovnega prava se je v slovenskem jeziku za angleški termin to second začel pojavljati glagol sekundirati , ki označuje začasno premestitev delavca k drugemu organu. Obstaja pa tudi zelo soroden termin to deploy , ki ima slovenski ustreznik dodeliti . Razlika med sekundiranjem in dodelitvijo je le v dolžini tovrstne premestitve, tako gre pri sekundiranju za premestitev za daljše obdobje in pri dodelitvi za krajše obdobje. Ali je v tem primeru, ko se je pojavila potreba po razlikovanju glede na dolžino tovrstne premestitve, dopustno, da se termin prevzame, čeprav bi lahko oblikovali tudi domač termin? Tako bi npr. lahko za glagol to second uporabljali ustreznik napotiti in za glagol to deploy zvezo začasno dodeliti .
Terminološka
Ekonomija na poziv
Zanima me, ali se že uveljavlja kako slovensko poimenovanje za angleški termin gig economy , ki označuje organizacijo dela, pri katerem delavci opravljajo začasno delo za naročnika, s katerim nimajo sklenjenega delovnega razmerja. V besedilih se pojavljata dve poimenovalni rešitvi, in sicer ekonomija na poziv in gospodarstvo z začasnimi oblikami zaposlitev .
Zanima me, ali se že uveljavlja kako slovensko poimenovanje za angleški termin gig economy , ki označuje organizacijo dela, pri katerem delavci opravljajo začasno delo za naročnika, s katerim nimajo sklenjenega delovnega razmerja. V besedilih se pojavljata dve poimenovalni rešitvi, in sicer ekonomija na poziv in gospodarstvo z začasnimi oblikami zaposlitev .
Terminološka
FAIR
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin FAIR , ki na področju upravljanja s podatki označuje načela, po katerih naj bodo raziskovalni podatki objavljeni in dostopni. Kateri slovenski ustreznik bi bil najprimernejši? Kako bi prevedli posamezne sestavine kratice (ang. findability , accessibility , interoperability in reusability )? Je za angleški pridevnik findable morda ustrezen najdljiv , določljiv … ? Izraza najdljiv v SSKJ2 ne najdem.
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin FAIR , ki na področju upravljanja s podatki označuje načela, po katerih naj bodo raziskovalni podatki objavljeni in dostopni. Kateri slovenski ustreznik bi bil najprimernejši? Kako bi prevedli posamezne sestavine kratice (ang. findability , accessibility , interoperability in reusability )? Je za angleški pridevnik findable morda ustrezen najdljiv , določljiv … ? Izraza najdljiv v SSKJ2 ne najdem.
Terminološka
FZBZ-izacija
Prosim za mnenje in nasvet o tvorbi slovenskih terminov iz angleške kratice. Functional Requirements for Bibliographic Records ( FRBR ) so strokovna priporočila, ki predstavljajo model funkcionalnih zahtev za prestrukturiranje katalogov in kataložnih podatkovnih zbirk tako, da odražajo konceptualno strukturo informacijskih virov. Priporočila je leta 1998 objavila Mednarodna zveza knjižničnih združenj IFLA. Prevod priporočil je izšel v slovenščini z naslovom Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise ( FZBZ ) leta 2000. V angleških besedilih, tudi strokovnih, se pojavljajo izpeljanke iz kratice, kjer je sestavni del FRBR pisan z velikimi ali malimi črkami, npr. "…the conversion of a set of bibliographic records to conform to FRBR requirements (a process referred to as "FRBRization")". Glagoli, ki se pojavljajo, so: to FRBRize/frbrize , frbrized , frbrizing . Iz slovenske kratice FZBZ je zelo težko, če ne že skoraj nemogoče, tvoriti uporabne besede – fzbzacija zlomi večino jezikov, čeprav tudi angleška varianta ni dosti boljša. Zato so se začele najprej v govoru, potem pa tudi v pisnih besedilih pojavljati slovenske izpeljanke iz angleške kratice FRBR [fŕbr in fәrәbәrә']: frbrizirati, frbrizacija [fәrbәrizácija] itd. Prosim vas za komentar in presojo ustreznosti tvorbe slovenskega termina iz angleške kratice. Uporaba daljših, bolj ali manj opisnih besednih zvez, bi bila neprimerna.
Prosim za mnenje in nasvet o tvorbi slovenskih terminov iz angleške kratice. Functional Requirements for Bibliographic Records ( FRBR ) so strokovna priporočila, ki predstavljajo model funkcionalnih zahtev za prestrukturiranje katalogov in kataložnih podatkovnih zbirk tako, da odražajo konceptualno strukturo informacijskih virov. Priporočila je leta 1998 objavila Mednarodna zveza knjižničnih združenj IFLA. Prevod priporočil je izšel v slovenščini z naslovom Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise ( FZBZ ) leta 2000. V angleških besedilih, tudi strokovnih, se pojavljajo izpeljanke iz kratice, kjer je sestavni del FRBR pisan z velikimi ali malimi črkami, npr. "…the conversion of a set of bibliographic records to conform to FRBR requirements (a process referred to as "FRBRization")". Glagoli, ki se pojavljajo, so: to FRBRize/frbrize , frbrized , frbrizing . Iz slovenske kratice FZBZ je zelo težko, če ne že skoraj nemogoče, tvoriti uporabne besede – fzbzacija zlomi večino jezikov, čeprav tudi angleška varianta ni dosti boljša. Zato so se začele najprej v govoru, potem pa tudi v pisnih besedilih pojavljati slovenske izpeljanke iz angleške kratice FRBR [fŕbr in fәrәbәrә']: frbrizirati, frbrizacija [fәrbәrizácija] itd. Prosim vas za komentar in presojo ustreznosti tvorbe slovenskega termina iz angleške kratice. Uporaba daljših, bolj ali manj opisnih besednih zvez, bi bila neprimerna.
Terminološka
Galopski skok
Zanima me, kateri pridevnik je ustreznejši za tvorbo večbesednih terminov s področja konjeništva: galopski ali galopni ? Ali je na primer ustreznejši termin galopski skok ali galopni skok ? Podobno vprašanje se pojavlja pri celotni skupini večbesednih terminov v povezavi z galopom, ki označuje zelo hiter tek konja.
Zanima me, kateri pridevnik je ustreznejši za tvorbo večbesednih terminov s področja konjeništva: galopski ali galopni ? Ali je na primer ustreznejši termin galopski skok ali galopni skok ? Podobno vprašanje se pojavlja pri celotni skupini večbesednih terminov v povezavi z galopom, ki označuje zelo hiter tek konja.
Terminološka
Gorska vojaška topografska karta
Na Ministrstvu za obrambo smo v letih 2014 in 2015 za potrebe Slovenske vojske in vseh drugih, ki opravljajo naloge v gorskem svetu v okviru sistema zaščite in reševanja in pomoči (Civilna zaščita, Gorska reševalna služba), izdali Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – VZHOD 1 : 25.000 (2014) in Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – ZAHOD 1 : 25.000 (2015). Navedeni topografski karti se v več elementih razlikujeta od klasičnih turističnih planinskih kart, ker sta prilagojeni slovenskim vojaškim in Natovim standardom. V oktobru 2015 smo prejeli elektronsko sporočilo strokovnjaka z Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo, ki je izrazil odločno nestrinjanje s poimenovanjem karte, saj je po njegovem mnenju pojem planina predviden za označitev območja v gorskem svetu in visokogorju, kjer se pase živina. Po njegovem mnenju bi bil pravilen slovenski izraz vojaška gorska topografska karta . Poudaril je tudi, da se v Slovenski vojski za vse, kar je povezano z gorami, uporablja pridevnik gorski .
Na Ministrstvu za obrambo smo v letih 2014 in 2015 za potrebe Slovenske vojske in vseh drugih, ki opravljajo naloge v gorskem svetu v okviru sistema zaščite in reševanja in pomoči (Civilna zaščita, Gorska reševalna služba), izdali Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – VZHOD 1 : 25.000 (2014) in Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – ZAHOD 1 : 25.000 (2015). Navedeni topografski karti se v več elementih razlikujeta od klasičnih turističnih planinskih kart, ker sta prilagojeni slovenskim vojaškim in Natovim standardom. V oktobru 2015 smo prejeli elektronsko sporočilo strokovnjaka z Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo, ki je izrazil odločno nestrinjanje s poimenovanjem karte, saj je po njegovem mnenju pojem planina predviden za označitev območja v gorskem svetu in visokogorju, kjer se pase živina. Po njegovem mnenju bi bil pravilen slovenski izraz vojaška gorska topografska karta . Poudaril je tudi, da se v Slovenski vojski za vse, kar je povezano z gorami, uporablja pridevnik gorski .
Terminološka
Gregarno življenje
Zanima me, ali je pravilna oblika termina gregarno življenje ali gregarično življenje . Termin na področju zoologije označuje način življenja živali, ki je značilen zlasti za nevretenčarje in pri katerem živali živijo v skupnosti. Tovrsten način življenja je lahko značilen za celoten življenjski cikel živali, npr. mravelj, termitov (evsocialne žuželke). Lahko pa je vezan samo na določeno fazo življenja, medtem ko je za drugo fazo življenja značilno solitarno življenje , kar pomeni, da osebek živi samostojno, npr. nekatere vrste metuljev. Kateri termin je ustreznejši?
Zanima me, ali je pravilna oblika termina gregarno življenje ali gregarično življenje . Termin na področju zoologije označuje način življenja živali, ki je značilen zlasti za nevretenčarje in pri katerem živali živijo v skupnosti. Tovrsten način življenja je lahko značilen za celoten življenjski cikel živali, npr. mravelj, termitov (evsocialne žuželke). Lahko pa je vezan samo na določeno fazo življenja, medtem ko je za drugo fazo življenja značilno solitarno življenje , kar pomeni, da osebek živi samostojno, npr. nekatere vrste metuljev. Kateri termin je ustreznejši?
Terminološka
Grožnja za zdravje
Ali bi v slovenščini za angleški termin health threat lahko uporabljali grožnja za zdravje oz. grožnja zdravju ? V stroki označuje pojav, ko je v kratkem času ogroženo večje število ljudi, npr. ob epidemijah, večjih ekoloških nesrečah. Ob terminu health threat se pojavlja še termin health hazard , za katerega je bil doslej uporabljen prevod nevarnost za zdravje . Da bi lahko zagotovili razliko med pojmoma, se je začelo v prevodih uporabljati grožnja za zdravje ali grožnja zdravju. Evroterm ponuja oba prevoda – za health hazard nevarnost za zdravje , za health threat pa grožnjo za zdravje. Grožnja je sicer v splošnem jeziku razložena kot 'obljuba, napoved komu česa neprijetnega, hudega', terminologizirana je tudi v kazenskem pravu kot vplivanje na nekoga drugega z obljubo česa neprijetnega, hudega. Če ni rabljena terminološko, je v besedilih navadno konotirana, kar ji zmanjšuje možnost uveljavitve v terminološkem smislu.
Ali bi v slovenščini za angleški termin health threat lahko uporabljali grožnja za zdravje oz. grožnja zdravju ? V stroki označuje pojav, ko je v kratkem času ogroženo večje število ljudi, npr. ob epidemijah, večjih ekoloških nesrečah. Ob terminu health threat se pojavlja še termin health hazard , za katerega je bil doslej uporabljen prevod nevarnost za zdravje . Da bi lahko zagotovili razliko med pojmoma, se je začelo v prevodih uporabljati grožnja za zdravje ali grožnja zdravju. Evroterm ponuja oba prevoda – za health hazard nevarnost za zdravje , za health threat pa grožnjo za zdravje. Grožnja je sicer v splošnem jeziku razložena kot 'obljuba, napoved komu česa neprijetnega, hudega', terminologizirana je tudi v kazenskem pravu kot vplivanje na nekoga drugega z obljubo česa neprijetnega, hudega. Če ni rabljena terminološko, je v besedilih navadno konotirana, kar ji zmanjšuje možnost uveljavitve v terminološkem smislu.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 10
- Naslednja »
Število zadetkov: 192
Dostopnost