Zadetki iskanja
bíti glávni adút, bíti močán adút, držáti vsè adúte v rôkah, iméti močán adút [v rôkah], iméti svôje adúte, iméti vsè adúte v rôkah, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, izigráti svôje adúte, izkorístiti [vsè] svôje adúte, [kot] glávni adút, močán adút, nàjmočnéjši adút, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, razkríti [vsè] svôje adúte, skríti svôje adúte, skrívati svôje adúte, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnji adút, zaigráti svôje adúte
- 1. za katerega je potreben kisik
- 1.1. pri katerem je prisoten kisik
- 1.2. ki živi, je aktiven ob prisotnosti kisika
- 2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik
- 2.1. ki je namenjen za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema s spodbujanjem teh procesov
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’
- 1. znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @
- 2. slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom
- 3. manj formalno opica
ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...
geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer; žitni krog1: posnetki agriglifov; proučevalci agriglifov / agriglifi na žitnem polju
- 1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
- 1.1. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo, nad čim negoduje, navadno očitajoče
- 2. izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega
- 3. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost
- 3.1. izraža, da govorec občuti vznesenost
- 3.2. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nostalgijo
- 3.3. izraža, da govorec občuti hrepenenje po tem, kar je vsebina naslednjega stavka
- 4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
- 5. izraža čustveno podkrepitev izjave
- 5.1. uporablja se za čustveno podkrepitev pritrjevanja ali zanikovanja
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...
- 1. manj formalno, tudi ponovljeno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša
- 2. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, ironično izraža, da govorec ne verjame predhodno navedeni izjavi
- 2.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, manj formalno, ironično izraža, da govorec razume koga in mu navidezno pritrjuje
- 1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec kaj spozna, prikliče iz spomina, najde
- 1.1. izgovarja se z večjo jakostjo, ironično izraža, da se govorec zaradi pritegovanja pozornosti česa navidez ne more spomniti, dojeti ali je navidez presenečen
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. aha, angl. aha - več ...
- 1. izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti, navadno iz zadrege
- 2. izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma
- 3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
- 4. kot členek, manj formalno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša
- 1. izraža, da se govorec spomni česa neprijetnega
- 1.1. izraža, da govorec ob spoznanju česa neprijetnega občuti obžalovanje
- 2. izraža, da je govorec prijetno presenečen
- 3. tudi ponovljeno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost
- 4. izraža, da govorec občuti vznesenost, radost
- 5. zlasti v ljudskih pesmih uporablja se za nadomeščanje zlogov besedila v refrenu
- 5.1. uporablja se, ko govorec želi uspavati otroka
- 1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma
- 1.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom in podaljšanim a izraža, da je govorec presenečen, kaj sprejema z začudenjem
- 1.2. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
- 1.3. ironično izraža, da se govorec zaradi pritegovanja pozornosti česa navidez ne more spomniti, dojeti ali je navidez presenečen
- uporablja se, ko govorec želi uspavati otroka
- 1. neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta
- 1.1. neformalno uporablja se, ko govorec želi komu pokazati, da njegovega vedenja ne odobrava, in ga pozvati, naj se odstrani, umakne ali svoje vedenje popravi
- 2. neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod
- 3. neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca
- 4. kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje
- 4.1. kot členek, neformalno izraža, da je trditev okvirna, približna
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 342
- Naslednja »