Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
bankívski -a -o prid. (ȋ) zool., v zvezi bankivska kokoš zarodnica domače kokoši, Gallus gallus
SSKJ
belíca -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek  
  1. 1. belkasta žival: kokoš belica
  2. 2. svetel sadež ali rastlina, ki ga rodi: češnja, figa belica; pesn. pšenica belica
  3. 3. nar. prekmursko jajce: ubiti belico v juho
    ♦     agr. belica konoplja z moškimi cveti; zool. belica majhna srebrno bela sladkovodna riba, Leucaspius delineatus; kuna belica
SSKJ
belúha -e ž (ū) nar. koroško bela kokoš
SSKJ
bŕskati -am nedov. (r̄ ȓ) 
  1. 1. razkopavati s kremplji, s prsti: kokoši brskajo po gnoju; otrok brska po pesku; brskati za črvi / brskati s palico po blatu / brskati po nosu
  2. 2. prizadevno iskati, stikati za čim: brskati po predalu, po žepih; ekspr. brskati po arhivih za listinami; brskati po slovarju; pren. brskati po preteklosti, po spominu; brskati po tujem življenju
    ●     ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi; ekspr. vse življenje brska po knjigah študira
    brskajóč -a -e: brskajoča kokoš
SSKJ
cíba -e ž (ȋ) nar. kokoš: cibe kokočejo / pri klicanju (perutnine) cibe, cibe, na, na, na
SSKJ
cíbka -e ž (ȋ) nar., ljubk. kokoš: okrog gospodinje se gnetejo cibke, račke, petelini in purani
SSKJ
ciganíca -e ž (í) nar. ciganka: ciganico so obdolžili, da je ukradla kokoš
SSKJ
čepéti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. stati na zelo skrčenih nogah: otroci čepijo in se igrajo s peskom; pastirji čepijo okrog ognja / kokoš čepi na gredi; mačka čepi pod mizo
  2. 2. ekspr. negibno, zgrbljeno sedeti: babica ves dan čepi za pečjo; po klopeh čepijo ženske; čepi za mizo kot kup nesreče; pren. bajta čepi pod gozdom; glava mu čepi med pleči; na koncu nosa mu čepijo očala
  3. 3. pog., ekspr. biti, nahajati se kje: ves dan čepi v sobi; vsak dan smo čepeli v zasedi; mladi bi kar naprej čepeli skupaj in kramljali
    ●     ekspr. ne smeš samo čepeti in čakati biti nedejaven; pog., ekspr. na vsakem sestanku čepi se ga udeleži; star. še zmeraj čepi na gruntu ga ne prepusti nasledniku; pog., ekspr. kar naprej čepi pri knjigah bere, študira; pog., ekspr. že dolgo čepi pri nalogi se ukvarja z njo, jo sestavlja; ekspr. že dve leti čepi v prvem razredu hodi v prvi razred; ekspr. samo doma čepi nikamor ne gre; ekspr. čepi nad svojim razredom kakor koklja nad piščanci ga skrbno varuje
    čepé: čepe ne morem dolgo zdržati
    čepèč -éča -e: čepeč na otrplih nogah; po tleh čepeči jetniki dremljejo
SSKJ
číba -e ž (ȋ) nar., ljubk. kokoš: naše čibe pridno nesejo / pri klicanju (perutnine) čiba, na, na, čiba
SSKJ
čópa in čôpa -e ž (ọ́; ó) 
  1. 1. šop las, dlake, perja; čop: lase ima zvezane v čopo; ptič z naperjeno čopo
  2. 2. čopasta kokoš; čopka: grahke in čope
SSKJ
čópast in čôpast -a -o prid. (ọ́; ó) nanašajoč se na čop: čopasta kokoš; vojaki s črnimi čopastimi kapami / čopasti lasje; čopaste obrvi
♦ zool. čopasti ponirek; čopasti škrjanec
SSKJ
čópka in čôpka -e ž (ọ̄; ō) 
  1. 1. čopek: počesati lase v čopko; jarčka z lepo čopko
  2. 2. čopasta kokoš: grahasta čopka
SSKJ
črnorép in črnorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ki ima črn rep: črnorepa kokoš
SSKJ
čúfati -am tudi čufáti -ám nedov. (ȗ; á ȃ) kljuvati: Ona .. zveže solato z vrvico in priveže vrvico k vratcem štedilnika, zato da jo kokoš lahko čufa (B. Pahor)
SSKJ
fofotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) slišno mahati s perutmi, zlasti velikimi: kokoš fofota / trakovi, zavese fofotajo v vetru plapolajo, vihrajo
SSKJ
frčáti -ím nedov. (á í) ekspr.  
  1. 1. hitro, slišno leteti: kokoš je v loku frčala na tla / nad njim je frčalo letalo / krogle so frčale okoli glav; kamenje je frčalo po zraku
    // letati, švigati: kobilice so frčale sem ter tja / trske so frčale na vse strani odletavale; listi že frčijo iz knjige se trgajo, odpadajo
    // dekleta so frčala iz ene sobe v drugo tekala
  2. 2. dov. in nedov., pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): to je pa že tak prestopek, da bo frčal
    // žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: kdor ne zna formul, bo frčal; pri vsakem izpitu je vsaj enkrat frčal
  3. 3. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: premlada je še, da bi frčala / frči za njim
SSKJ
frfotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) 
  1. 1. hitro, slišno mahati s perutmi: obglavljena kokoš je še nekaj časa frfotala; ptica v njegovi roki je silovito frfotala
    // frfotaje letati: metulji frfotajo; splašena ptica je frfotala nad gnezdom / listje je frfotalo na vse strani; ekspr. gospa je kar frfotala po sobi lahkotno, urno tekala
  2. 2. plapolati, vihrati: v vetru so mu frfotali lasje; zastave frfotajo; šal ji je frfotal okrog ram
    frfotáje: ptiči so se frfotaje razbežali
    frfotajóč -a -e: jata frfotajočih ptic; v vetru frfotajoča ženska krila
SSKJ
golovrátka -e ž (ȃ) golovrata kokoš: to jajce je znesla golovratka, ne čopka
SSKJ
gráhast -a -o prid. (á) 
  1. 1. siv z belimi in črnimi pikami ali lisami: grahast ptič; grahasta kokoš; grahasto perje
  2. 2. podoben grahu: grahasta oblika / grahasta barva blaga
    gráhasto prisl.: grahasto zelena uniforma
SSKJ
gráhka -e ž (ȃ) grahasta kokoš: grahka vodi piščance
Število zadetkov: 128