Zadetki iskanja
Pleteršnik
škrípati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) knarren; vrata, kolesa škripljejo; — na gosli š., auf der Geige kratzen, schlecht spielen; — knirren, knirschen; zmrzel sneg škriplje pod nogami; z zobmi škripati (od jeze); — schrillen, zirpen, Cig., Jan., Lašče-Levst. (Rok.); — 2) = stiskati, kargen, C.
Pleteršnik
vozník 1., m. 1) der Fuhrmann; der Kutscher; — das Wagengestirn, Cig., C.; — 2) = debel sveder za kolesa, C.; — 3) der Fahrweg, Svet. (Rok.), Goriš.
Pleteršnik
zaškrípati, -pam, -pljem, vb. pf. zu knarren, zu knirren o. zu knirschen anfangen; aufknarren, einen Knirschlaut hervorbringen; kolesa zaškripljejo, in voz se dalje pomika; vrata so zaškripala; z zobmi z.; — z. eno, ein Stück auf der Geige aufkratzen, auffiedeln, Cig.
Pleteršnik
brésti, brédem, vb. impf. waten; vodo bresti, durchs Wasser waten; blato b. do kolen, Erj. (Izb. sp.); po vodi bresti, C.; ladija globoko brede, das Schiff geht tief, Cig.; kolesa bredejo, versinken tief in den Koth, Kr.; — zelo brede in globi, es ist tiefer Koth, Svet. (Rok.).
Pleteršnik
izpíliti, -pȋlim, vb. pf. 1) ausfeilen, durchfeilen; žago i.; kolesa za ure i., Jap. (Prid.); — pren. i. pesem, Cig.; — 2) izžagati, aussägen, Cig.
Pleteršnik
kolọ̑, -ę́sa, (-ę̑sa, Dol.), n. 1) das Rad; mlinsko kolo; mlin na tri kolesa; grebenasto k., das Kammrad, Jan. (H.); palčno k., das Kronrad, Jan. (H.); črepalno, zajemalno k., das Schöpfrad, DZ.; samotežno k., das Tretrad, Cig., DZ., = stopnjato k., Sen. (Fiz.); gonilno k., das Triebrad, Cig.; k. kretalo, das Kraftrad, k. vodilo, das Leitrad, Cig. (T.); k. zaseguje v k., ein Rad greift ins andere, Cig.; v kolo plesti koga, rädern, Meg., Trub. (Post.); s kolesom treti, rädern: Da so me s kolesom trli, Oh s kolesom železnim, Npes.-K.; — 2) = kolovrat, BlKr.; — 3) ein rad- oder ringförmiger Gegenstand, Cig.; — der Hof um den Mond, Cig.; — 4) der Kreis; v kolo teči, im Kreise herumlaufen, Z.; trebušno ročno k., die Bauch-, Armwelle, Telov.; k. točiti, ein Rad schlagen, Levst. (Rok.); — 5) der Kolo-Tanz: k. plesati, k. igrati, LjZv.; (hs.); — kolọ̑, gen. kọ́la, Notr.-Erj. (Torb.); (na oseh) kola ("kula") teko, Dict.; — 6) pl. kọ́la, der vierrädrige Bauernwagen, Dict., Mur., Cig., Jan., Boh., Dalm., vzhŠt., ogr.-Valj. (Rad); sila kola lomi, Noth bricht Eisen; — das Sternbild des großen Bären, Cig., Dalm.; — nebeška kola Dobroradova (ozvezdje), Valj. (Glas. 1867, 251.); — križevata kola, der Blockwagen mit unbeschlagenen Rädern, deren Speichen durch kreuzförmige Blöcke ersetzt sind, Cig.; tudi samo: kola, Notr.
Pleteršnik
mèd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje kam? zwischen, unter; vozu med kolesa priti, med ljudi iti; če golob med orle zajde, gotovo smrt najde, Npreg.-Jan. (Slovn.); med ljudi dati knjigo, ein Buch herausgeben; med lačne kruh lomiti, Ravn.; šteti koga med mrtve, unter die Todten rechnen; — B) c. instr. 1) na vprašanje: kje? zwischen, unter; med hišami so vrtovi; — biti med svojimi; med mano in tabo ni razločka; — 2) v partitivnem pomenu: unter; eden med njimi; največji med vsemi; — 3) kaže vzajemno razmerje: unter; med seboj (sabo), untereinander: ljubiti se med sabo; vojaki si dele plen med sabo; — 4) v časnem pomenu: während; med jedjo; med tednom; med potom, unterwegs; med tem (časom), unterdessen; (= med tem toga, ogr.-Mik. (V. Gr. IV. 197., 544.)) med tem ko, während; — II. praef. (le po zgledu drugih jezikov), n. pr. medmet, das Empfindungswort (po lat. interjectio), medčasje, die Zwischenzeit (po nem.).
Pleteršnik
mlȋn, m. die Mühle; v mlin nesti; m. na sapo, die Windmühle, Jan.; = m. na veter, Cig.; m. na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; m. na tri tečaje (mit drei Gängen), Cig., Jan.; = m. na tri kolesa, Cig.; = na tri kamene, Jan.; m. na ladijah, die Schiffsmühle, DZ.; mlin melje, kar se mu naspe, = wie man in den Wald hineinruft, so schallt es wieder, Cig.; — noga v mlin gre = melje, der Fuß ist eingeschlafen, C.; — prim. 2. malin.
Pleteršnik
motvòz, -vǫ́za, m. die Schnur; pos. die Spinnradschnur; motvozi zopet zasučejo lična kolesa, Jurč.; — der Spagat, vzhŠt., nk.
Pleteršnik
náloka, f. v mlinu oni klini na preslici, za katere se palci notranjega kolesa love, da tako sučejo kamen, Kr.-Valj. (Rad), Ig, Laško (Št.); (= náloki, m. pl., Poh.); — prim. laloka 3).
Pleteršnik
òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.-Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.-Mik.; nehati od dela, Ravn.-Mik.; n. od tožbe, Meg.-Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.-M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.-Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.-C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.-Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
Pleteršnik
odnȃšati, -am, vb. impf. ad odnesti; 1) wegtragen, forttragen; eden kopa, drugi zemljo odnaša; — veter pleve odnaša; voda breg odnaša; spanje odnašati, Cig.; pete o., Fersengeld nehmen, fliehen, Glas., ZgD.; — o. komu, jemandem etwas nachtragen, Jan.; das Gepäck tragen: starikava baba nama je odnašala in pot kazala, Jurč.; — zadnjo premo o., voz o., den Hintertheil des Wagens heben und überstellen, Z., jvzhŠt.; wegschieben: odrivači kolesa odnašajo, da se ob zid ne zadevajo, Levst. (Cest.); — čoln odnaša, (treibt ab), Cig.; — 2) = odlašati, verschieben, Mur., jvzhŠt.-C., Jsvkr.; — 3) o. se, sich berufen, Cig. (T.); — o., se sich beziehen, nk.; (prim. odnos).
Pleteršnik
potȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad potočiti; 1) rollen machen: krogle, kolesa p., Mur., Cig.; — zibko p., wiegen, Npes.-Vraz, Npes.-Schein.; — p. se, in rollender Bewegung sein, Jan.; zvezde se potakajo, die Sterne putzen sich, Cig.; — 2) = potuho dajati, Unterschleif gewähren: mati potače sina, Malhinje-Erj. (Torb.); — 3) abschenken.
Pleteršnik
prijẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad prijeti; 1) ergreifen, fassen, packen; s kleščami kaj p.; p. koga (kaj) za kaj; p. koga za roko, za lase; p. vrč za roč; p. za orožje, zu den Waffen greifen; — tatove p., Diebe einfangen; — eingreifen: dobro prijemajo zobje tega kolesa, Cig.; — befallen: zaspanec ga prijema, Cig.; — trdo p. koga, jemanden hart hernehmen; — p. se, sich gegenseitig erfassen: otroci se prijemajo, Cig.; — 2) p. se, erfassen; s kremplji se p. vej, sich an den Ästen ankrallen, Cig.; duri se ne prijemajo, die Thür schließt nicht an, Cig.; — p. se, haften bleiben; prah se prijema obleke, rja se prijema železa, (legt sich an); klebrig sein: prijema se kakor smola; bolezen se prijema (theilt sich mit, ist ansteckend) Cig., Levst. (Rok.), Ravn.; p. se srca, zu Herzen gehen, Jan.; mlade ljudi, ki se jih nedolžnostna lepota in ljubeznívost ne prijema, naj saj taki zgledi le oplaše, Ravn.-Valj. (Rad); — p. se, greifen, anwurzeln (o rastlinah): cepljena drevesca se prijemajo; — p. se, in Angriff nehmen; dela se p.; — p. se nasveta, auf einen Vorschlag eingehen, Levst. (Pril.).
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
zajẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad zajeti; 1) schöpfen; vodo s košem, rešetom z. = etwas Vergebliches thun, sich vergeblich abmühen, Mur., Cig., Nov.; kolesa pesek zajemajo, die Räder sinken ein, mahlen (wenn sie in tiefem Sande gehen, der über den Felgen zusammenläuft), Cig.; Je nadelana cesta, Ne zajemajo pesta, Vod. (Pes.); tudi z. se: pesto se zajemlje, Z.; — z. se, Wasser fangen, Z.; čoln se je zajemal, potoniti je nevarnost, Ravn.; — 2) umzingeln, Jan.; zveri z mrežami z., Cig.; — 3) borgen, C.; — 4) = zanimati, interessieren, Cv.
Število zadetkov: 18
Dostopnost