Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Jezikovna

Zadetki iskanja

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Normativno vrednotenje zvez »v kolikor« in »v slučaju«

Zakaj pravijo, da besedni zvezi v kolikor in v slučaju nista ustrezni, zakaj naj bi ju nadomestili s če? SSKJ navaja, da je to neustaljena raba, SP2001 pa nič. 

Jezikovna
Tri največje jezikovne nemarnosti :)

Ni mi vseeno za slovenščino in precej reči me moti pri njeni pisni in govorni rabi. Ko sem se vprašal, kaj pa najbolj zbode mojo jezikovno občutljivost, so na vrh brozge priplavale tri nemarnosti:

  • v kolikor, torej razpasla se, hiperkorektnostna in nepotrebna zamenjava za veznik če, ki je na dobri poti, da izumre;

  • z teboj, torej nepravilna raba predlogov s in z, v govoru napačna celo dvakrat: najprej zaradi same nepravilne izbire potem pa še zaradi nepovezanega izgovora; po drugi strani je prav to, da govorci predlog in njemu sledečo besedo izgovarjajo ločeno, razlog, da ne zaznajo napačne izbire, saj bi sicer spoznali, da, recimo, zteboj ni mogoče izgovoriti;

  • vprašanje, na katerega, torej izgubljanje občutka, da gre za samostalnik srednjega spola in sklanjanje po moški sklanjatvi.

Se strinjate, da gre za precejšnje težave, na katere bi kazalo bolj opozarjati?

Jezikovna
Raba sklonov: rodilnik ali tožilnik ob glagolih »dati« in »imeti«

Zanima me, če je v določenih primerih tožilnik zamenljiv z rodilnikom. Pri prošnjah (npr. Bogu) se pojavljata obliki s tožilnikom ali rodilnikom: daj nam milost ali daj nam milosti. Če to pretvorim v druge samostalnike, recimo daj mi sok, vem, da daj mi soka ni knjižno pravilno. Toda pri pojmih se mi zatakne. Daj mi ljubezen ali daj mi ljubezni? Kako se lahko utemelji, kdaj je pravilno daj nam to ali daj nam tega? (Podobno je z glagolom imeti – Imam ljubezni, kolikor hočem.)

Jezikovna
Sorazmernostni odvisnik

menim, da je v svetovalnici podan neustrezen odgovor, in sicer tukaj: Varianta veznika »kot« v zvezah »več ko«, »bolj ko« ipd..

Pod točko 5 vidimo: sorazmernostni odvisnik. In tudi primer – prav tak, o kakršnem v zadnjem odstavku svetovalka zapiše, da se z njim slovarji ne ukvarjajo. Vse besede, ki jih ob tem navaja (manj, bolj, več, dlje ...), in seveda vsako stopnjevanje (bolj prijazen, manj zanimiva ...) so v teh primerih sestavine sorazmernostnega odvisnika, katerega veznik je KO (bolj ko, manj ko ...), ne kot. Zato v tej točki slovar NE enači veznikov KO in KOT. Verjetno tudi zato ne, da se ta možnost ne "zamenja" z varianto, ko pa je zveza »bolj kot« dejansko ustrezna: Bolj kot jezen je bil žalosten/Žalosten je bil bolj kot jezen, kjer v resnici gre za primerjavo, ne za sorazmernost. Še ena razlika je, da sorazmernostni »bolj ko« lahko nadomestimo s »kolikor bolj« (in z ustreznim drugim delom: »toliko bolj«, medtem ko primerjalnega kot ne moremo: Kolikor več ima človek alkohola v krvi, toliko manj je primeren za vožnjo. Tu pa se ne da: Premika ustnice, kolikor da bi molil. (Narobe.)

Jezikovna
Ali je »ujna« mamina sestra ali žena materinega brata ali sestre?

Brala sem razlago v SSKJ za samostalnik ujec in lušno piše – starinsko mamin brat. Zasledila sem, da je razlaga ujne – da je to mamina sestra. Kolikor mi je znano je ujna ujčeva žena in ni krvno sorodstvo, tako kot je strina, žena od strica in ni krvno sorodstvo. Teta je mamina ali očetova sestra, a tu se mi zdi, da se je že izgubilo, po kateri strani – mamini ali očetovi. Njen mož maj bi bil tetec, a tudi to se je izgubilo.

Lahko kako preverite za ujno?

Jezikovna
Izrazi s področja geodezije v SSKJ

Zanima me zakaj v SSKJ ni nekaterih strokovnih izrazov s področja geodezije na primer;

  • reper – točka z določeno nadmorsko višino
  • nivelman
  • niveliranje
  • zakoličba

Jezikovna
Jezikovna politika in prevzete besede

Med uporabniki oz. govorci slovenskega jezika, vseh ravni izobrazbe, se čuti nezadovoljstvo okoli načina bogatenja besedišča maternega jezika zaradi pretiranega in prehitrega, v pogovornem jeziku celo sprotnega slovenjenja besed iz angleškega jezika.

Preveliko število tujk in izposojenk iz angleškega jezika, ki se ga zazna tudi v vseh slovenskih slovarjih, močno občutijo predvsem dijaki srednjih šol, ko prestopijo na visokošolski študij. Tam jih zasujejo z množico tujk, za katere niso nikoli prej slišali. To vsaj študentom prvih letnikov zelo otežuje razumevanje in pomnjenje učne snovi, kar se nenazadnje pozna tudi na slabšem učnem uspehu. Spomnim se, da sem, med študijem v daljni preteklosti, dostikrat vzel angleško-slovenski slovar, iskal koren kake tujke, da sem prišel do slovenskega prevoda nekega pojma.

Enako ljudje, predvsem z nižjo in srednjo izobrazbo, ne razumejo oz. napol razumejo marsikaj o čemer razpravljajo politiki v parlamentu, javnih občilih, gospodarstvu i.p.d.

Ker sem na spletu našel, najmanj štiri, javne izjave priznanih strokovnjakov za slovenski jezik in etnologijo, ki zgovorno obravnavajo omenjeno vsebino, vam jih navajam tu spodaj.

Zanima me vaša opredelitev in ocena teh izjav.

  • Ali je to posledica: Jezikovne politike Slovenije, jezikovne stroke ali česa drugega?
  • Ali je prizadevanje raznih borcev za ohranitev slovensko-slovanske preteklosti in kulture smiselno in pravilno ali pa je zgrešeno?

Hvala in lep pozdrav.

Povezave do videoposnetkov:

Jezikovna
Pogosti medicinski izrazi in raba vezaja (»kardiovaskularen« in »srčno-žilen«)

S skupino sodelavcev bi radi razčistili dvoma v izrazoslovju, ker pripravljamo strokovno besedilo, nismo pa povsem prepričani, kako je v slovenščini najbolj pravilno, oz. primerno.

Angleški izraz "cardiovascular" je še vedno pogosto preveden v termin kardiovaskularen, kar je pač tujka, v slovenščini pa se poraja nekaj dvomov. V SSKJ najdemo izraz srčno-žilen (ki prevladuje tudi v strokovnem slovstvu), le v sinonimnem slovarju pa srčnožilni. Nekoliko drugače se v pismenih prispevkih pogosto uporablja termin možganskožilni in redkeje možgansko-žilni, vsaj takšen je občutek – sicer sodeč po številu najdenih pojmov v spletnih iskalnikih je ta zadnja trditev bolj na trhlih nogah.

Ali bi bila možna pomenska razlika v obeh izrazih? Npr. srčno-žilni izključno za žile, ki napajajo srce (venčne, koronarne žile)? Srčnožilni pa na splošno srce in ožilje, ki v kliničnem pomenu besede nastopata kot celota?

Drugo vprašanje se nanaša na izraza bolnik, oz. pacient. Ali gre za enakovredna izraza? Kolikor smo seznanjeni, je Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov dobesedno izbrisala termin bolnik iz strokovnih smernic in protokolov. Uporabljajo izključno izraz pacient, kar se nam ne zdi ustrezno, niti pravilno. V SSKJ in Slovenskem Medicinskem slovarju oba izraza nekako sobivata.

Jezikovna
Polglasnik in knjižni jezik

Pojasnilo k temu sporočilu: iščem odgovor na vprašanje: kaj je pravilna slovenščina (polglasniki, akcent in tudi uporaba metafor/hiperbola).

Na strani ISJFR sem malo brskal ali bi kje našel odgovor na vprašanje o pravilni izgovorjavi določenih slovenskih besed.

Polglasniki in akcent Slovenski dialekti so mi zelo všeč, ampak vprašanje je: kaj pa sploh je pravilna izgovorjava, ki mislim, da bi jo morali uporabljati tudi na javni TV. Prihajam iz MB in iz mojih osnovnošolskih časov imam v spominu eno samo besedo na katero so nas opozarjali, nas popravljali in to je beseda: pes. Tako kot se piše, se na Štajerskem še zmeraj pogosto tudi izgovarja, včasih že kar namerno! Ne torej ps (žal, znaka za polglasnik nimam). Pred kratkim sem v mestnem parku naletel na skupino otrok, katerim je vzgojiteljica ravno nekaj razlagala in izgovorila besedo dež. In se takoj popravila: dž. Nisem se mogel zadržati in sem se oglasil: »Otroci (tudi ta beseda lahko da se v določenem sklonu pogosto napačno izgovarja: otroki), dež je pravilno!*« Vzgojiteljica me je podučila, da gre za polglasnik.

Predvsem pri »vremenskih izrazih« vremenarji v glavnem uporabljajo polglasnike, tako, da se mi zdi, kot, da govorijo angleško: dž, mgla, tema, In tu je še poudarek na zaključek: dober primer je tudi beseda, ki smo jo pogosto slišali v času dopustov: ČAKANJE (na mejnih prehodih). Mogoče se v vsem motim in imam le alergijo na prestolnico, zato se mi zdi, da na javni TV govorijo »ljubljanščino« in ne slovenščino, mogoče se je slovenščina v letih, potem ko sem končal s svojim šolanjem (slovenščino so nas učili itak le v OŠ!) zelo spremenila ali so nas tudi napačno učili? Nimam pojma.

Pretiravanje (hiperbula), metafore: tu so torej še pretiravanja, ki jih najpogosteje uporabljajo športni novinarji. Pa ne vem kako bi ta njihov govor sploh bilo pravilno imenovati, ker se mi zdi velikokrat prav absurdno (celo v smislu: zelena zelenica, npr.). Trenutno se niti ne spomnim posameznih primerov, ker sem se tega pisanja lotil čisto spontano. Pa tudi program hitro zamenjam, ko se začne tisto drenje in čudno govorjenje. Naš profesor slovenščine na 2. gimnaziji v MB je rekel: »Stavek mora biti kratek, jasen in razumljiv« (se mi zdi, kolikor se še spomnim). Sicer s temi mojimi sigurno ne bi bil zadovoljen.

Glede dialektov še naslednje: sem kar dober v nemščini, kjer obstaja seveda tudi veliko dialektov, od bavarskega do severnonemškega ali v Avstriji, od štajerskega pa do dunajskega ... Ampak na javni TV pa uporabljajo: hoch Deutsch.

Jezikovna
Pomensko razlikovanje: reagirati in odreagirati

Kolikor mi je znano obstajata dva glagola – reagirati in odreagirati, z zelo različnim pomenom.

Prosim za razlago o uporabi teh dveh glagolov.

Jezikovna
Popravki citata

Zanima me, ali je napake (pravopisne/slovnične ...) v citatih dovoljeno popravljati ali ne. Če odgovor na to temo že obstaja, vljudno prosim za naslov teme.

Jezikovna
Raba fraze »verjeli ali ne« v slovenščini

Vzgojena in izobražena sem bila v prepričanju, da je verjeli ali ne (nepotreben) suženjski prevod iz »srbohrvaščine«, tako rekoč kroatizem, in da je treba namesto tega uporabljati če verjamete ali ne, verjemite ali ne ali kaj podobnega. Zdaj pa me neka prevajalska in lektorska agencija prepričuje, da "s tem slovnično in pravopisno ni nič narobe" in da "se pogosto uporablja". Slednje je žal res, toda ali je zaradi tega tudi (že) popolnoma sprejemljivo?

Jezikovna
Zapis velikih tiskanih črk Z in Ž

Pri ročnem zapisu velikih tiskanih črk Z in Ž nekateri zapišejo še črto na sredini. V šoli so nas učili brez te črte. Ali sta pravilni obe možnosti pravilni ali zgolj ena (brez črte)?

Jezikovna
Ženski priimki kot navedenke

Zanima me vaše mnenje o rabi zgolj priimka v strokovnih oz. znanstvenih besedilih, ko gre za avtorico, npr.: Novak (2004: 15) je zapisala.

Take rabe je precej še zlasti v socioloških in drugih družboslovnih besedilih, opažam pa, da je precej nevtralna že v hrvaški publicistiki, npr.: »Glavni naglasak razgovora (s glavnim tajnikom Ban Ki-moonom) bila je imigrantska kriza«, kazala je Grabar-Kitarović u izjavi za hrvatske novinare.
Jezikovna
Ali je lahko spremni stavek premega govora obenem tudi napovedni?

Pozdravljeni. Dilema se glasi: Ali je lahko spremni stavek premega govora obenem tudi napovedni? Teorija namreč, vsaj kolikor mi je uspelo najti v knjigah in na spletu, omogoča le tri variante: Napovedni stavek: "...?" "...," spremni stavek. "...," spremni stavek, "...?"

Kar naprej pa se pojavljajo primeri tipa: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval: "Tudi jaz prihajam od tam."

Po pravilu spremnega stavka bi moralo biti to zapisano takole: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval, "tudi jaz prihajam od tam."

Nekako se zdi bolj logična prva varianta, ki se tudi večinoma uporablja. A v stroki zanjo ne najdem niti primera, kaj šele potrditve. Žal enako velja za drugo varianto.

Jezikovna
Besedi »rekoč« in »rečeno« ter vejice

Obe besedi, kolikor vem, nista glagola, sta pa izpeljanki iz glagola reči. V rabi se pa v nečem razlikujeta. Besedni zvezi s tema besedama, ki jih bom spodaj napisal, se razlikujeta v tem, da je ena besedna zveza obdana z vejicama, kot vrinjen stavek, medtem ko druga ne. Primera:

*Te cene so, milo rečeno, absurdne.

On si je s to potezo tako rekoč sam sebi izkopal jamo.*

Kot vidite, je v zgornjem primeru besedna zveza milo rečeno obdana z vejicama, v spodnjem tako rekoč pa ni.

Vir informacij glede rabe vejice pri teh besednih zvezah je bil kar SSKJ. Pa tudi drugod po spletu to opažam.

Ali mi lahko razložite, v čem se besedni zvezi razlikujeta, da je pri eni potrebno uporabiti vejice, pri drugi pa ne?

Jezikovna
Dovršna oblika glagola »pogajati se«

Se spogajamo ali izpogajamo?

Zanima me torej dovršna oblika glagola pogajati se.

Jezikovna
Glagolski način: »Vrata so se zaprla«

Kolikor jaz vem, naš jezik pozna dva glagolska načina, ki sta:

  • tvornik, kjer je osebek vršilec dejanja ali nosilec stanja, ter

  • trpnik, kjer osebek ni niti vršilec dejanja, niti nosilec stanja.

Zanima me sledeče: v povedi Vrata so se zaprla. vrata niso zaprla samih sebe, ker vrata nimajo lastne volje, vendar je tako ubesedenje kljub temu pravilno. Poved ni v tvorniku, saj vrata niso niti vršilec, niti se zapreti ni stanje; toda ni niti v trpniku, ker je v povedi "sebe" v tožilniški naslonski obliki (Vrata so sebe zaprla ... bistvo trpnika je pretvorba predmeta stavka v osebek, torej naj bi bila samostalniška beseda v imenovalniku ... "sebe" pa sploh nima imenovalniške oblike).

Kakšna je razlaga za ta pojav?

Jezikovna
Ime slovenske himne: Zdravljica ali Zdravica?

Slovenska himna se uradno imenuje ZDRAVLJICA (izhaja iz besede zdravlje, ki nikoli ni bila slovenska beseda in je Prešernov France ni zapisal). Kdo je torej ukradel verze Franceta Prešerna in jih uporabil v svojem zmazku? Kolikor zanesljivo vem, je Prešernov France napisal pesem Zdravica, ki izhaja iz slovenske besede zdravje.

Vesel bom vašega odgovora, če veste kdo je ta plagiator. Prepričan sem, da jih imamo v Sloveniji že čisto preveč in bi bilo prav, da se stvari postavijo na pravo mesto.

Jezikovna
Izpadanje samoglasnikov pri pregibanju: »skrajnost«

Zanima me, kakšno je pravilo za izpadanje vokalov (v oklepaju) pri naslednjih besedah – skrajnost (med dvema skrajnost(i)ma) in brezposel(e)n. Je razlog v nedruženju nezvočnikov? In še, npr.: ljubljan(j)ski, je seveda brez -j. Kakšno pa je pravilo za izpad -j pred končnico -ski? Zvočniki?

Število zadetkov: 55