Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
govoríti -ím nedov. govôri -íte, -èč -éča; govóril -íla, govôrit in -ít, govorjèn -êna; govorjênje; (govôrit in -ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ resnico; dobro ~ slovenščino; ~ijo, ~i se, da bo bolje; poud. Govôri, kdo te je poslal |povej|; govoriti komu ~ sebi in drugim, sam sebi; poud. ~ stenam, gluhim ušesom |neuspešno prepričevati koga|; govoriti proti komu/čemu Vse ~i ~ obtožencu; ~ ~ oblasti; neknj. pog. govoriti čez koga/kaj ~ ~ sodelavce proti sodelavcem; govoriti za koga/kaj Vse ~i ~ drugačno odločitev; govoriti za koga pri kom ~ ~ sodelavca pri direktorju |priporočiti ga|; govoriti o kom/čem ~ ~ svojih doživetjih; poud. O tem bi se dalo še ~ |Ni še vse razčiščeno|; govoriti z/s kom/čim ~ s sosedom; ~ s kom med štirimi očmi, na štiri oči |zaupno, brez prič|; S kom imam čast ~; znati ~; ~ slovensko, po slovensko, star. slovenski, zastar. po slovenski; ~ po radiu, televiziji; ~ po telefonu; ~ v angleščini
Pravopis
ležáti -ím nedov. lêži -íte, -èč -éča; lêžal -ála, lêžat; ležánje; (lêžat) (á í) ~ na travi; Denar ~i na mizi; poud.: ~ na smrtni postelji |umirati|; To dejanje mu težko ~i na duši |Čuti se krivega|; neobč. Na obrazu ji ~i zadrega je opazna, vidna; ~i bolan, nezavesten |je|; žarg. ležati komu Jeziki mu ~ijo lahko, z uspehom se jih uči; Igralcu vloga ne ~i ne ustreza; ležati na kom/čem publ. Krivda ~i ~ nas Krivi smo sami; omilj. ležati pri kom, z/s kom |spolno občevati s kom|
Pravopis
báhati se -am se in baháti se -ám se nedov. -aj se -ajte se in -àj se -ájte se, -ajóč se, -áje se; -al se -ala se in -àl se -ála se, -at se in -àt se; báhanje in bahánje; (-at se in -àt se); (á; á ȃ) komu z/s kom/čim ~ ~ prijateljem s svojimi podvigi, s predniki; bahati se pred kom z/s kom/čim ~ ~ ~ gosti z novo obleko
Pravopis
domeníti se in doméniti se -im se dov. doméni se -te se in -íte se; doménil se -íla se, doménit se, doménjen -a; (doménit se) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) dogovoriti se: z/s kom za kaj ~ ~ z družabniki za sestanek; domeniti se z/s kom o kom/čem ~ ~ s sodelavci o delu
Pravopis
hodíti hódim nedov. hôdi -íte, -èč -éča; hôdil -íla, hôdit; (hôdit) (í/ȋ ọ́) Otrok že ~i; poud. Kod pa tako dolgo ~i |Kje je, kje se mudi, zadržuje|; Srečno hôdi; ~ ribe lovit; ~ po blatu; ~ tri ure; ~ ob palici, s palico; ~ po dveh, po štirih nogah; ~ na počitnice; ~ na zajce |zajčji lov|; ~ v službo; z notranjim predmetom hoditi kaj neobč. ~ svoja pota ne biti dovzeten za vplive; knj. pog. hoditi z/s kom Že tri leta ~i z njo je z njo v ljubezenskem odnosu; knj. pog. hoditi za kom Že dolgo ~i ~ njo si prizadeva pridobiti njeno ljubezensko naklonjenost; poud.: poleti ~ brez srajce |ne nositi je|; ~ v črnem |oblačiti se v črno, žalovati za kom|
Pravopis
jókati tudi jokáti -am in jókati tudi jokáti jóčem in jókati se tudi jokáti se -am se in jókati se tudi jokáti se jóčem se nedov. jókaj (se) -te (se) tudi -ájte (se) in jóči (se) -te (se) tudi -íte (se), -ajóč (se), -áje (se); jókal (se) -ála (se), jókat (se); jókanje tudi jokánje; (jókat (se)) (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́)
1. Otrok ~a; ~ iz usmiljenja, od ganjenosti; glasno ~; poud.: ~ dan in noč |neprestano jokati|; ~ za prazen nič; bridko, krčevito, milo ~; Jokala je, da bi se je kamen usmilil |zelo|; jokati kaj neobč., z notranjim predmetom ~ bridke solze; pesn. Dež ~a monotono pesem; poud. Drevesa ~ajo smolo |izcejajo|
2. poud. |žalovati, tožiti, tarnati|: jokati po kom/čem ~ ~ sreči; jokati nad kom/čim ~ ~ domovino; ~ ~ svojo hčerjo; jokati za kom/čim ~ ~ starimi časi
1. Otrok ~a; ~ iz usmiljenja, od ganjenosti; glasno ~; poud.: ~ dan in noč |neprestano jokati|; ~ za prazen nič; bridko, krčevito, milo ~; Jokala je, da bi se je kamen usmilil |zelo|; jokati kaj neobč., z notranjim predmetom ~ bridke solze; pesn. Dež ~a monotono pesem; poud. Drevesa ~ajo smolo |izcejajo|
2. poud. |žalovati, tožiti, tarnati|: jokati po kom/čem ~ ~ sreči; jokati nad kom/čim ~ ~ domovino; ~ ~ svojo hčerjo; jokati za kom/čim ~ ~ starimi časi
Pravopis
kontaktírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; kontaktíranje (ȋ) knj. pog. |biti v stiku, zvezi s kom|: z/s kom ~ z ljudmi; °kontaktirati koga kontaktirati s kom
Pravopis
mériti -im nedov. -èč -éča; mérjen -a; mérjenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ dolžino ceste; ~ porabo energije; ~ zemljišče; publ. Smučarji so merili svoje moči so tekmovali; poud. ~ tujca od nog do glave |ogledovati|; poud. meriti koga/kaj po kom/čem ~ vse ljudi po sebi |vrednotiti, presojati|; meriti na koga/kaj Vojaki so merili na demonstrante; Besede, očitki ~ijo nanj; neobč. ~ ~ najvišje lovorike |na tihem pričakovati|; meriti v koga/kaj ~ ~ drevo; Ustrelil je, ne da bi meril; Otok ~i tri kvadratne kilometre
mériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) z/s kom čim Ta športnik se lahko ~i z najboljšimi na svetu |primerja, tekmuje|; meriti se z/s kom za kaj ~ ~ z drugimi tekmovalci za naslov prvaka
mériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) z/s kom čim Ta športnik se lahko ~i z najboljšimi na svetu |primerja, tekmuje|; meriti se z/s kom za kaj ~ ~ z drugimi tekmovalci za naslov prvaka
Pravopis
nagovoríti -ím dov., nam. nagovôrit in nagovorít/nagovorìt; drugo gl. govoriti (í/ȋ í) koga/kaj ~ neznanko; nagovoriti koga z/s kom ~ prišleca z gospod(om); nagovoriti koga k/h čemu Nagovorili so ga k prodaji; nagovoriti koga proti komu ~ člane proti predsedniku; nagovoriti koga zoper koga ~ ženo zoper moža; neobč. nagovoriti komu o kom/čem Veliko jim je nagovoril o njih povedal
nagovoríti se -ím se (í/ȋ í) o kom/čem Veliko so se nagovorili o tem problemu
nagovoríti se -ím se (í/ȋ í) o kom/čem Veliko so se nagovorili o tem problemu
Pravopis
ravnáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; ravnánje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ žico; star. ~ vole voditi, usmerjati; ravnati z/s kom/čim ljubeznivo ~ z gosti; negospodarno ~ z odpadki; ~ po pameti
ravnáti se -ám se (á ȃ) po kom/čem ~ ~ ~ drugih; ~ ~ ~ navodilih; star. ravnati se z/s kom/čim primerjati se, enačiti se; voj. Na levo ravnaj se
ravnáti se -ám se (á ȃ) po kom/čem ~ ~ ~ drugih; ~ ~ ~ navodilih; star. ravnati se z/s kom/čim primerjati se, enačiti se; voj. Na levo ravnaj se
Pravopis
razgovoríti se -ím se dov., nam. razgovôrit se in razgovorít se/razgovorìt se; drugo gl. govoriti (í/ȋ í) o kom/čem ~ ~ ~ težavah; pešaj. razgovoriti se o kom/čem z/s kom O veliko stvareh bi se rad razgovoril s teboj pogovoril
Pravopis
spáti spím nedov. spì spíte, spèč spéča; spál -a, spát; spánje; (spàt) (á í) ~ vso noč; mirno ~; ~ kot klada, polh; dati otroke spat; poud. Pozimi rastline ~ijo |počivajo|; z notranjim predmetom spati kaj ~ globoko spanje; poud. ~ spanje pravičnega |mirno, trdno spati|; omilj. spati pri kom, z/s kom |spolno občevati s kom|
spáti se spí se (á í) neobč. komu ~i ~ mi zaspan sem
spáti se spí se (á í) neobč. komu ~i ~ mi zaspan sem
Pravopis
tožíti in tóžiti -im nedov. tóži -te in -íte, -èč -éča; tóžil -íla, tóžit, tóžen -a; tóženje; (tóžit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga komu/čemu ~ brata očetu; tožiti koga/kaj za kaj ~ soseda za očetovstvo; ~ državo; tožiti o čem ~ ~ svoji nesreči; tožiti nad čim ~ ~ svojo usodo; Ranjenec ~i
tožíti se in tóžiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) z/s kom/čim za kaj ~ ~ s sosedom za posest; s smiselnim osebkom tožiti se komu po kom/čem Tožilo se mu je po prijateljih; star. tožiti se komu za kom/čim Tožilo se mu je za starimi časi po starih časih
tožíti se in tóžiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) z/s kom/čim za kaj ~ ~ s sosedom za posest; s smiselnim osebkom tožiti se komu po kom/čem Tožilo se mu je po prijateljih; star. tožiti se komu za kom/čim Tožilo se mu je za starimi časi po starih časih
Pravopis
zaščítiti -im dov. -en -ena; zaščítenje (í ȋ) koga/kaj pred kom/čim ~ rastline pred škodljivci; Stena jih je zaščitila pred dežjem zavarovala; zaščititi koga/kaj z/s kom/čim ~ izum s patentom; ~ predsednika s policisti; ~ z zakonom; zaščititi koga/kaj ~ ime izdelka; ~ redke živali
zaščítiti se -im se (í ȋ) pred kom/čim ~ ~ ~ nezaželeno nosečnostjo; zaščititi se z/s čim ~ ~ s cepljenjem
zaščítiti se -im se (í ȋ) pred kom/čim ~ ~ ~ nezaželeno nosečnostjo; zaščititi se z/s čim ~ ~ s cepljenjem
Pravopis
kdó1 kóga m, vpraš. zaim. človeškosti kómu star. komú, kóga, kóm, kóm (ọ́; ọ̑)
1. ~ prihaja; ●Pri komu ga ni bilo pri kom; ~ je ta? -Janez; neknj. ljud. Kogá pa je to kaj; ~ vse je bil na seji; ~ tam |Kdo je tam|; ~ od sodelavcev ti je pomagal
2. ~ ti bo to verjel |nihče|; Le pri kom bi lahko našel usmiljenje |pri nikomer|
3. ~ pa ne ve tega |vsak(do)|
1. ~ prihaja; ●Pri komu ga ni bilo pri kom; ~ je ta? -Janez; neknj. ljud. Kogá pa je to kaj; ~ vse je bil na seji; ~ tam |Kdo je tam|; ~ od sodelavcev ti je pomagal
2. ~ ti bo to verjel |nihče|; Le pri kom bi lahko našel usmiljenje |pri nikomer|
3. ~ pa ne ve tega |vsak(do)|
Pravopis
kdó2 kóga m, poljubn. zaim. človeškosti kómu, kóga, kóm, kóm (ọ́; ọ̑) Je že ~ tukaj; Če ~ potrka, mu ne odpirajte; To se bo že našlo ●pri komu pri kom; Že spet s kom klepeta; Čigav je dežnik? -Bo že od koga |čigav|; ~ drug bi že zdavnaj obupal
Pravopis
prelomíti -lómim dov. prelómljenje; drugo gl. lomiti (í/ȋ ọ́) kaj ~ obljubo; ~ palico; prelomiti z/s kom/čim ~ s kom → pustiti koga, pretrgati stike s kom; ~ s starimi navadami → opustiti stare navade; ~ s preteklostjo → odreči se preteklosti
prelomíti se -lómim se (í/ȋ ọ́) Veja se je prelomila; poud. prelomiti se v kaj Breg se ~i v pobočje |preide|
prelomíti se -lómim se (í/ȋ ọ́) Veja se je prelomila; poud. prelomiti se v kaj Breg se ~i v pobočje |preide|
Pravopis
seznaníti in seznániti -im [sə in se] dov. seznánjenje; drugo gl. znaniti (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) koga z/s kom/čim ~ novinca s sodelavci; ~ zaposlenega z njegovimi pravicami; publ. seznaniti koga/kaj o čem ~ javnost o delu v podjetju z delom
seznaníti se in seznániti se -im se [sə in se] (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) z/s kom/čim ~ ~ s kom na potovanju
seznaníti se in seznániti se -im se [sə in se] (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) z/s kom/čim ~ ~ s kom na potovanju
Pravopis
beséditi -im nedov. -èč -éča; -en -ena; besédenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) neobč. pogovarjati se: z/s kom o kom/čem ~ s prijatelji o prihodnosti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 55
- Naslednja »
Število zadetkov: 1098
Dostopnost