íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
odtegováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; odtegovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ roko; odtegovati koga/kaj od koga/česa ~ bolnika od dela; odtegovati komu koga/kaj ~uje ji otroke; ~ beguncem pomoč; odtegovati komu kaj od česa ~ dolžnikom mesečne obroke od plače; odtegovati koga komu/čemu ~ mladino slabi družbi
odtegováti se -újem se (á ȗ) komu/čemu ~ ~ drug drugemu; neobč. ~ ~ plačevanju prispevkov izmikati se
odtegováti se -újem se (á ȗ) komu/čemu ~ ~ drug drugemu; neobč. ~ ~ plačevanju prispevkov izmikati se
Pravopis
priglasíti -ím tudi priglasíti in priglásiti -im dov. priglási -íte tudi priglási -te in -íte; priglásil -íla, -ít/-ìt tudi priglásit, priglašèn -êna tudi priglášen -a; (-ít/-ìt tudi priglásit) (í/ȋ í; í/ȋ/á á) koga/kaj komu/čemu ~ učenca ravnatelju; ~ zadevo občini; ~ prireditev; priglasiti koga k/h komu/čemu ~ študenta k izpitu; priglasiti koga na kaj ~ učenca na izlet; priglasiti koga za kaj ~ otroke za potovanje
priglasíti se -ím se tudi priglasíti se in priglásiti se -im se (í/ȋ í; í/ȋ/á á) komu/čemu ~ ~ sodišču zaradi dedovanja; priglasiti se k/h komu/čemu ~ ~ k izpitu; priglasiti se za koga/kaj ~ ~ ~ kurirja; ~ ~ ~ izlet
priglasíti se -ím se tudi priglasíti se in priglásiti se -im se (í/ȋ í; í/ȋ/á á) komu/čemu ~ ~ sodišču zaradi dedovanja; priglasiti se k/h komu/čemu ~ ~ k izpitu; priglasiti se za koga/kaj ~ ~ ~ kurirja; ~ ~ ~ izlet
Pravopis
rêči rêčem dov., 3. os. mn. tudi rekó, rêci -íte, rekóč; rékel rêkla, rèč/rêč, rečèn -êna, star. rékši; (rèč/rêč) (é) kaj ~ besedo; poud. Včeraj sta si rekla da |sta se poročila|; knj. pog.: Počakaj, bova katero rekla se pogovorila; Težko ~e r izgovori; nevtr. Ponovite, kar ste rekli; Saj ste vi to ●rekla rekli; reči komu/čemu kaj ~ profesorju kaj žaljivega; ~ sošolcu lažnivec; neobč. Rekel mu je sesti ukazal, velel; poud.: Avtomobilu ni kaj ~i |je dober|; K temu nimam kaj ~ |pripomniti|; ~em vam, dobro premislite |izraža opozorilo, svarilo|; reči komu/čemu kaj o kom/čem O tem ti ne morem ~ nič dobrega |povedati|; knj. pog. reči komu za kaj ~ očetu za denar prositi ga, vprašati ga; knj. pog.: Rekel sem, torej bom dal obljubil; ~ nazaj odgovoriti; otr. Kako ~e krava |se oglaša|; poud.: Pa reci, če ni lepa |Res je lepa|; Podjetij je reci in piši petindvajset |poudarja trditev|; v pogojniku, poud.: Rekel bi, da to ni res |menim|; Dobre volje je. -Ne bi rekel; v velelniku za 1. os. mn. in dv., poud.: Recimo, da mi posodiš pet milijonov |predpostavimo|; No, reciva, da imaš prav |predpostaviva|; Saj mi je dobro, nič ne ~em, ampak naveličan sem |res mi je dobro|; brezos. Spet je reklo: bum, bum |se je oglasilo|
rêči se rêče se (é) komu/čemu Gostilni se je reklo Pri grozdu; Po domače se ~e pri Stoparjevih; poud.: On že ve, kaj se ~e lakota |je|; To je fant, da se ~e |je pravi fant|
rêči se rêče se (é) komu/čemu Gostilni se je reklo Pri grozdu; Po domače se ~e pri Stoparjevih; poud.: On že ve, kaj se ~e lakota |je|; To je fant, da se ~e |je pravi fant|
Pravopis
metáti méčem nedov. mêči -íte, metáje; mêtal -ála, mêtat, -án -ána; metánje; (mêtat) (á ẹ́) koga/kaj ~ kamenje na kup, v koga; knj. pog.: ~ karte kvartati; ~ kocke kockati; poud.: ~ delavce iz službe |odpuščati jih|; Božjast ga ~e |Božjasten je; Ima napade božjasti|; To ga ~e iz tira |ga vznemirja, razburja|; poud. metati koga/kaj v kaj Nasprotovanje ga ~e v bes |spravlja|; publ. metati kaj na koga/kaj To ~e sum nanj |vzbuja sum v zvezi z njim|; metati komu/čemu kaj ~ kokošim zrnje; poud.: ~ komu kaj pod nos, v zobe |očitati komu kaj|; ~ komu polena pod noge |ovirati ga|; neknj. pog. ~ komu kaj naprej očitati; brezos. metati koga Na vozu nas je metalo sem in tja
metáti se méčem se (á ẹ́) Fanta sta se šla metat; poud. ~ ~ materi okoli vratu |objemati jo|; poud. metati se za kom ~ ~ ~ dekletom |prizadevati si za njeno naklonjenost|
metáti se méčem se (á ẹ́) Fanta sta se šla metat; poud. ~ ~ materi okoli vratu |objemati jo|; poud. metati se za kom ~ ~ ~ dekletom |prizadevati si za njeno naklonjenost|
Pravopis
dáti dám dov. dáš dá; dáva dásta dásta; dámo dáste dájo, privzdig. dadó, dadé; dàj dájte; dál -a, dát, dán -a; (dàt) (á) komu/čemu koga/kaj ~ bratu knjigo na posodo, v dar; ~ sosedu hčer za ženo; ~ izdelku dokončno obliko; ~ otrokom jesti; knj. pog.: ~ fantu košarico |zavrniti povabilo na ples|; ~ komu po grbi natepsti ga; premagati ga; ~ komu prav |soglašati z njim|; dati koga/kaj ~ denar v banko; ~ kaj na zapisnik, v zapisnik; star. ~ knjigo med ljudi izdati; ~ sina v šolo; ~ sina učit; ~ izjavo |izjaviti|; ~ obljubo |obljubiti|; ~ odpoved |odpovedati službo|; ver. ~ odvezo; ~ kuhat; dati kaj za koga/kaj poud.: ~ svoj glas za kandidata |glasovati zanj|; ~ življenje za domovino |umreti za|; knj. pog.: Koliko si dal za avto plačal; ~ ~ liter |plačati pijačo v kaki druščini|; neknj. pog.: ~ čez izbruhniti, izbruhati; posestvo čez ~ prepisati; neknj. pog. dati skozi ~ veliko skozi veliko pretrpeti; nedov., poud. dati na koga/kaj veliko ~ ~ poštenost |zelo ceniti|; v velelniku Daj no daj, kaj boš pravil |izraža zavrnitev|; Dajmo, dajmo, ne tako počasi |izraža ukaz|; Le dajte, povejte po pravici |izraža spodbudo|; knj. pog., z nedoločnikom: Dajmo si ogledati še to oglejmo si; Dajmo ga (piti); Dajte se pomakniti naprej pomaknite se; v zvezi z bog: Bog daj srečo |izraža najboljšo željo|; Zakaj molčiš, bog te je dal |izraža nejevoljo, nestrpnost|; Bog ne daj, da se to zgodi |izraža svarilo, prepoved|
dáti se dám se (á) z nedoločnikom ~ ~ motiti; Vrata se ne dajo zapreti; knj. pog. Daj se kaj videti Pridi na obisk; brezos. Nič se ne da spremeniti |ni mogoče|; s smiselnim osebkom dati se komu Ne da se mu delati; poud., v zvezi kar se da Srečni so ~ ~ ~ |zelo|; Teci, kar se le (najbolj) da
dáti si -ám si (á) ~ ~ duška |v jezi povedati, kar je treba|
dáti se dám se (á) z nedoločnikom ~ ~ motiti; Vrata se ne dajo zapreti; knj. pog. Daj se kaj videti Pridi na obisk; brezos. Nič se ne da spremeniti |ni mogoče|; s smiselnim osebkom dati se komu Ne da se mu delati; poud., v zvezi kar se da Srečni so ~ ~ ~ |zelo|; Teci, kar se le (najbolj) da
dáti si -ám si (á) ~ ~ duška |v jezi povedati, kar je treba|
Pravopis
izročíti -ím dov. izrôči -íte; izróčil -íla, -ít, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) komu/čemu koga/kaj ~ prijatelju denar; ~ tuji državi storilca kaznivega dejanja; izročiti koga/kaj komu/čemu ~ zadevo odvetniku; neobč. ~ neprijetnosti pozabi |povzročiti, da se pozabijo|; publ. ~ poslopje svojemu namenu predati; poud. ~ storilca sodišču |vložiti tožbo proti storilcu|; vznes. ~ truplo zemlji |pokopati ga|
izročíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. komu/čemu ~ ~ usodi prepustiti se, predati se
izročíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. komu/čemu ~ ~ usodi prepustiti se, predati se
Pravopis
iztŕgati -am dov. -an -ana; iztŕganje (ŕ ȓ) kaj iz česa ~ list iz bloka; poud.: ~ posamezne stavke, povedi iz razprave |neustrezno izločiti iz sobesedila|; ~ si kaj iz spomina |pozabiti|; poud. iztrgati koga iz česa ~ otroka iz igre, zamišljenosti; Ne more je ~ iz srca |pozabiti; prenehati biti zaljubljen|; iztrgati komu kaj ~ sprehajalki torbico iz rok; poud. ~ dekletu resnico, skrivnost |s silo izvedeti|; poud. iztrgati koga/kaj komu/čemu ~ deželo tujcu |vzeti|; ~ otroka slabi družbi |rešiti ga slabe družbe|
iztŕgati se -am se (ŕ ȓ) komu Konj se mu je iztrgal in zbežal; iztrgati se iz česa ~ ~ ~ objema
iztŕgati se -am se (ŕ ȓ) komu Konj se mu je iztrgal in zbežal; iztrgati se iz česa ~ ~ ~ objema
Pravopis
jáviti -im dov. jávljen -a; jávljenje (á ȃ) komu kaj ~ reševalcem položaj ladje; Prišel je javit, kakšno je stanje; knj. pog. javiti koga/kaj komu/čemu ~ storilca policiji ovaditi, prijaviti, naznaniti
jáviti se -im se (á ȃ) ~ ~ iz Francije; ~ ~ na delo; knj. pog. Spustil je slušalko, ker se ni nihče javil oglasil, odgovoril; javiti se komu Že več let se jim ni javil ni pisal; šol. žarg. javiti se kaj ~ ~ matematiko; javiti se k čemu ~ ~ ~ besedi, izpitu priglasiti se, prijaviti se; javiti se v kaj ~ ~ ~ vojsko prijaviti se; javiti se za kaj ~ ~ ~ izlet prijaviti se
jáviti se -im se (á ȃ) ~ ~ iz Francije; ~ ~ na delo; knj. pog. Spustil je slušalko, ker se ni nihče javil oglasil, odgovoril; javiti se komu Že več let se jim ni javil ni pisal; šol. žarg. javiti se kaj ~ ~ matematiko; javiti se k čemu ~ ~ ~ besedi, izpitu priglasiti se, prijaviti se; javiti se v kaj ~ ~ ~ vojsko prijaviti se; javiti se za kaj ~ ~ ~ izlet prijaviti se
Pravopis
jávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; jávljanje (á) komu kaj ~ branilcem položaj letal; Agencije ~ajo, da vojaški spopadi še niso končani → sporočajo, poročajo; knj. pog. javljati koga/kaj komu/čemu ~ storilce policiji prijavljati, naznanjati
jávljati se -am se (á) komu ~ ~ policiji; ~ ~ na policiji; knj. pog. Ponesrečenci se več ne ~ajo ne odgovarjajo, se ne oglašajo; javljati se k čemu ~ ~ ~ besedi priglašati se, prijavljati se; To ime se ~a šele v 16. stoletju → se pojavlja; Na koži se ~ajo bele lise → se pojavljajo, se kažejo
jávljati se -am se (á) komu ~ ~ policiji; ~ ~ na policiji; knj. pog. Ponesrečenci se več ne ~ajo ne odgovarjajo, se ne oglašajo; javljati se k čemu ~ ~ ~ besedi priglašati se, prijavljati se; To ime se ~a šele v 16. stoletju → se pojavlja; Na koži se ~ajo bele lise → se pojavljajo, se kažejo
Pravopis
naznánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; naznánjanje (á) koga/kaj ~ goste; ~ nesrečo; neobč. naznanjati komu kaj ~ praznovalcem veselo novico sporočati, razglašati; naznanjati koga/kaj komu/čemu ~ tihotapce policiji |ovajati|
naznánjati se -am se (á) komu ~ ~ sorodnikom po telefonu
naznánjati se -am se (á) komu ~ ~ sorodnikom po telefonu
Pravopis
odpísati in odpisáti -píšem dov. odpisánje; drugo gl. pisati (í/á í) komu ~ očetu; odpisati komu na kaj ~ očetu na pismo; odpisati kaj ~ dolg; poud. odpisati koga |nehati ga upoštevati|; odpisati kaj od česa ~ znesek od računa; odpisati komu kaj ~ dolžniku nekaj dolga
Pravopis
odtegníti in odtégniti -em dov. odtégni -te in -íte; odtégnil -íla, odtégnjen -a; odtégnjenje; (odtégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ roko; odtegniti koga/kaj od koga/česa ~ otroka od dela; neobč. ~ pozornost ljudi od tega vprašanja odvrniti; odtegniti komu kaj od česa ~ dolžniku večji znesek od plače; ~ ponesrečencem pomoč |ne dati|; odtegniti koga komu/čemu ~ otroka slabi družbi
odtegníti se in odtégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) komu/čemu ~ ~ delu; neobč. ~ ~ kazni izogniti se
odtegníti se in odtégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) komu/čemu ~ ~ delu; neobč. ~ ~ kazni izogniti se
Pravopis
oglasíti se -ím se in oglasíti se in oglásiti se -im se dov. oglási se -íte se in oglási se -te se in -íte se; oglásil se -íla se, -ít se/-ìt se in oglásit se; (-ít se/-ìt se in oglásit se) (í/ȋ í; í/ȋ/á á) komu/čemu ~ ~ otroku; poud.: Oglasila se mu je stara bolečina |spet pojavila|; Oglasil se mu je želodec |postal je lačen|; oglasiti se komu z/s čim Oglasil se nam je z razglednico; redk. oglasiti se proti komu Vsi so se oglasili proti njemu nastopili; ~ ~ na občini; poud. Ognjenik se je spet oglasil |začel delovati|; brezos. Iz daljave se je oglasilo
Pravopis
pognáti -žênem dov., 3. os. mn., privzdig. poženó; pognánje; drugo gl. gnati (á é) koga/kaj ~ konja v dir; poud. ~ korenine v mestu |vživeti se, počutiti se doma|; Na vrtu je pognal plevel; ~ sovražnika v beg; ~ stroj; pognati komu Otroku so pognali zobje; poud. pognati komu kaj ~ komu kroglo v glavo |ustreliti ga|; ~ komu strah v kosti |prestrašiti ga|
pognáti se -žênem se (á é) ~ ~ iz hiše na cesto; ~ ~ v beg |začeti bežati|; poud. pognati se za koga ~ ~ ~ reveže |zavzeti se, postaviti se|; poud. pognati se v koga, na koga |napasti ga|
pognáti se -žênem se (á é) ~ ~ iz hiše na cesto; ~ ~ v beg |začeti bežati|; poud. pognati se za koga ~ ~ ~ reveže |zavzeti se, postaviti se|; poud. pognati se v koga, na koga |napasti ga|
Pravopis
potožíti in potóžiti -im dov. potóženje; drugo gl. tožiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) komu ~ zdravniku zaradi bolečin
potožíti se in potóžiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) komu Meni se lahko ~iš; redk. potožiti se komu po kom/čem Potožilo se mu je po domu stožilo; redk. potožiti se čez koga/kaj Nikoli se ni potožil čez ženo pritožil
potožíti se in potóžiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) komu Meni se lahko ~iš; redk. potožiti se komu po kom/čem Potožilo se mu je po domu stožilo; redk. potožiti se čez koga/kaj Nikoli se ni potožil čez ženo pritožil
Pravopis
pridružíti in pridrúžiti -im tudi pridrúžiti -im dov. pridrúženje; drugo gl. družiti (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ú ȗ; ú ȗ; ȗ) koga/kaj komu/čemu ~ skupini še nekaj delavcev; ~ si manjša podjetja
pridružíti se in pridrúžiti se -im se tudi pridrúžiti se -im se (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ú ȗ; ú ȗ; ȗ) komu/čemu ~ ~ koscem; ~ ~ mednarodni organizaciji; pridružiti se komu v čem ~ ~ kritikom v napadih na pisatelja
pridružíti se in pridrúžiti se -im se tudi pridrúžiti se -im se (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ú ȗ; ú ȗ; ȗ) komu/čemu ~ ~ koscem; ~ ~ mednarodni organizaciji; pridružiti se komu v čem ~ ~ kritikom v napadih na pisatelja
Pravopis
prikljúčiti -im dov. -en -ena; prikljúčenje (ú ȗ) koga/kaj k/h komu/čemu ~ četo k brigadi; ~ prikolico k avtomobilu; priključiti kaj na kaj ~ tovarno na plinovod; ~ električni tok; priključiti komu/čemu kaj ~ podjetju manjše obrate; publ. ~ prošnji različne priloge dodati
prikljúčiti se -im se (ú ȗ) komu/čemu ~ ~ skupini; ~ ~ upornikom pridružiti se
prikljúčiti se -im se (ú ȗ) komu/čemu ~ ~ skupini; ~ ~ upornikom pridružiti se
Pravopis
pritísniti -em dov. pritísnjen -a; pritísnjenje (í ȋ) koga/kaj ~ tipko; poud. nekoliko ~ koga |zastrašiti ga|; knj. pog. Pritisni ga Udari ga; pritisniti koga/kaj k/h komu/čemu ~ otroka k sebi; pritisniti koga/kaj na kaj ~ nos na šipo; ~ otroka na prsi; pritisniti koga/kaj ob kaj ~ nasprotnika ob steno; knj. pog. pritisniti koga/kaj za kaj ~ dolžnika za plačilo zahtevati plačilo od dolžnika; pritisniti na koga/kaj ~ ~ tipko; poud. ~ ~ vlado |od nje zahtevati|; pritisniti komu kaj šol. žarg. Profesor mu je pritisnil cvek dal nezadostno oceno; knj. pog. Pritisni mu eno (okoli ušes) Daj mu klofuto; poud.: Zima je pritisnila |postala huda, ostra|; Ljudje so pritisnili k vratom |so se rinili|
pritísniti se -em se (í ȋ) ob koga/kaj ~ ~ ~ steno; pritisniti se k/h komu/čemu ~ ~ k peči
pritísniti se -em se (í ȋ) ob koga/kaj ~ ~ ~ steno; pritisniti se k/h komu/čemu ~ ~ k peči
Pravopis
tožíti in tóžiti -im nedov. tóži -te in -íte, -èč -éča; tóžil -íla, tóžit, tóžen -a; tóženje; (tóžit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga komu/čemu ~ brata očetu; tožiti koga/kaj za kaj ~ soseda za očetovstvo; ~ državo; tožiti o čem ~ ~ svoji nesreči; tožiti nad čim ~ ~ svojo usodo; Ranjenec ~i
tožíti se in tóžiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) z/s kom/čim za kaj ~ ~ s sosedom za posest; s smiselnim osebkom tožiti se komu po kom/čem Tožilo se mu je po prijateljih; star. tožiti se komu za kom/čim Tožilo se mu je za starimi časi po starih časih
tožíti se in tóžiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) z/s kom/čim za kaj ~ ~ s sosedom za posest; s smiselnim osebkom tožiti se komu po kom/čem Tožilo se mu je po prijateljih; star. tožiti se komu za kom/čim Tožilo se mu je za starimi časi po starih časih
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 100
- Naslednja »
Število zadetkov: 1990
Dostopnost