Strateške komunikacije
Prosimo vas za mnenje pri izbiri ustreznega prevoda angleške zveze strategic communications v kontekstu Nata. Čeprav se je uveljavil prevod strateško komuniciranje , menimo, da le-ta ne ustreza Natovemu konceptu, sprejetemu leta 2010 (Military Concept for NATO Strategic Communications, avgust 2010). Omenjeni pojem namreč presega komunikacijske dejavnosti, saj je skladno z njegovo uradno definicijo njegov namen promovirati Natove cilje in delovanje poleg drugih političnih in vojaških ukrepov tudi z usklajeno in ustrezno rabo javne diplomacije, odnosov z javnostmi, psihološkega in informacijskega delovanja ter drugih nekinetičnih oblik delovanja. Po našem mnenju je komuniciranje v slovenskem prostoru večinoma napačno razumljeno, zato predlagamo prevod strateške komunikacije . Kaj menite o tem predlogu?
Zadetki iskanja
Terminološka svetovalnica
Terminološka
Terminološka
Déležnik
Kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin stakeholder – déležnik , deléžnik oz. tretji izraz, npr. zainteresirana stran . Za angleški termin stakeholder se je uveljavil slovenski termin déležnik , ki pa naj ne bi bil ustrezen zaradi osnovnega pomena – nekdo, ki ima deleže. Ustreznejši bi bil termin deléžnik – kdor se nečesa udeležuje. Déležnik je uveljavljen v slovarjih, npr. Islovarju , Velikem modernem poslovnem slovarju (1997), prav tako se je ustalil v strokovnih člankih in drugih objavah. Po SSKJ je déležnik označen s kvalifikatorjem starinsko in pomeni 'kdor ima delež', deléžnik pa je zastarel izraz, časovno nevtralni termin je udeleženec. V Wikipediji je déležnik razložen kot skupina ljudi, ki lahko vpliva na poslovanje podjetja ali druge organizacije (npr. vladnega urada) ali poslovanje podjetja oz. organizacije vpliva na njih. Deležniki podjetja so npr. lastniki, potrošniki, zaposleni, dobavitelji in lokalna skupnost (članek Déležnik , Wikipedija, Prosta enciklopedija, 10. 6. 2013). V Evrotermu angleškemu terminu ustrezajo naslednji slovenski termini: zainteresirani kot priporočena izbira, zainteresirana stran , interesna skupina , zainteresirana skupina in deležnik kot odsvetovana izbira.
Kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin stakeholder – déležnik , deléžnik oz. tretji izraz, npr. zainteresirana stran . Za angleški termin stakeholder se je uveljavil slovenski termin déležnik , ki pa naj ne bi bil ustrezen zaradi osnovnega pomena – nekdo, ki ima deleže. Ustreznejši bi bil termin deléžnik – kdor se nečesa udeležuje. Déležnik je uveljavljen v slovarjih, npr. Islovarju , Velikem modernem poslovnem slovarju (1997), prav tako se je ustalil v strokovnih člankih in drugih objavah. Po SSKJ je déležnik označen s kvalifikatorjem starinsko in pomeni 'kdor ima delež', deléžnik pa je zastarel izraz, časovno nevtralni termin je udeleženec. V Wikipediji je déležnik razložen kot skupina ljudi, ki lahko vpliva na poslovanje podjetja ali druge organizacije (npr. vladnega urada) ali poslovanje podjetja oz. organizacije vpliva na njih. Deležniki podjetja so npr. lastniki, potrošniki, zaposleni, dobavitelji in lokalna skupnost (članek Déležnik , Wikipedija, Prosta enciklopedija, 10. 6. 2013). V Evrotermu angleškemu terminu ustrezajo naslednji slovenski termini: zainteresirani kot priporočena izbira, zainteresirana stran , interesna skupina , zainteresirana skupina in deležnik kot odsvetovana izbira.
Terminološka
Industrija srečanj
Za dejavnost, ki povezuje tako kongresni turizem kot organizacijo prireditev in sejmov, se uporablja poimenovanje industrija srečanj (ang. meetings industry ). Industrija se pojavlja tudi kot sestavina poimenovanja potovalna industrija (ang. travel industry ). V SSKJ2 je industrija razložena kot 'gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev in v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja', z oslabljenim pomenom pa se pojavlja tudi v zvezah hotelska , turistična industrija v pomenu 'hotelske, turistične dejavnosti' in industrija zabave 'dejavnost, ki organizira prireditve ali proizvaja zlasti filmske, glasbene, televizijske izdelke za množično zabavo'. V Longmanovem slovarju angleščine je eden od pomenov industry tudi 'businesses that produce a particular type of thing or provide a particular service', torej vključuje tudi storitve. V slovenščini (po SSKJ2) pa industrija ne pomeni dejavnosti v neproizvodnem sektorju. Menim, da bi bilo v tem primeru primernejše poimenovanje s sestavino sektor ali panoga ( sektor srečanj, sektor potovanj ). Zanima me vaše mnenje.
Za dejavnost, ki povezuje tako kongresni turizem kot organizacijo prireditev in sejmov, se uporablja poimenovanje industrija srečanj (ang. meetings industry ). Industrija se pojavlja tudi kot sestavina poimenovanja potovalna industrija (ang. travel industry ). V SSKJ2 je industrija razložena kot 'gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev in v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja', z oslabljenim pomenom pa se pojavlja tudi v zvezah hotelska , turistična industrija v pomenu 'hotelske, turistične dejavnosti' in industrija zabave 'dejavnost, ki organizira prireditve ali proizvaja zlasti filmske, glasbene, televizijske izdelke za množično zabavo'. V Longmanovem slovarju angleščine je eden od pomenov industry tudi 'businesses that produce a particular type of thing or provide a particular service', torej vključuje tudi storitve. V slovenščini (po SSKJ2) pa industrija ne pomeni dejavnosti v neproizvodnem sektorju. Menim, da bi bilo v tem primeru primernejše poimenovanje s sestavino sektor ali panoga ( sektor srečanj, sektor potovanj ). Zanima me vaše mnenje.
Terminološka
Poslovna inteligenca
Angleško besedo intelligence ponavadi res prevajamo z besedo inteligenca. Beseda pa ne označuje samo sposobnosti povezovanja, sklepanja, učenja, razumevanja, ampak se uporablja tudi v pomenu 'informacija, obvestilo, obveščanje'. Pri oglaševanju računovodskih programov se pogosto pojavlja besedna zveza poslovna inteligenca , ki pa ni lastnost odločevalcev, ampak zbirka oziroma prikaz podatkov kot pripomoček pri odločanju. Kaj svetujete?
Angleško besedo intelligence ponavadi res prevajamo z besedo inteligenca. Beseda pa ne označuje samo sposobnosti povezovanja, sklepanja, učenja, razumevanja, ampak se uporablja tudi v pomenu 'informacija, obvestilo, obveščanje'. Pri oglaševanju računovodskih programov se pogosto pojavlja besedna zveza poslovna inteligenca , ki pa ni lastnost odločevalcev, ampak zbirka oziroma prikaz podatkov kot pripomoček pri odločanju. Kaj svetujete?
Terminološka
Tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje
V Uradu vlade za komuniciranje se v zadnjih mesecih ukvarjamo z dezinformacijami oziroma FIMI . To je kratica, tvorjena iz angleškega termina foreign information manipulation and interference , ki označuje vmešavanje iz tujine, pri katerem tuje države ali posamezni akterji namenoma širijo dezinformacije, da bi z manipulacijami vplivali na politične procese, volitve ali splošno družbeno dinamiko posamezne države. Gre za namerno, manipulativno in usklajeno delovanje držav ali njihovih pooblaščencev na ozemlju matične države ali zunaj ozemlja matične države. Ugotovili smo, da za to področje v rabi še ni slovenskih poimenovanj. Poleg različnih slovenskih poimenovanj za FIMI – pojavljajo se manipuliranje informacij in vmešavanje od zunaj , tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje , zunanje informacijske manipulacije , zunanje informacijsko manipulativno vmešavanje – obstajata še dva angleška termina, ki nimata slovenskih ustreznikov, in sicer misinformation in malinformation . Prvi termin označuje napačne ali zavajajoče informacije, ki jih nekdo širi v dobri veri brez škodljivega namena, vendar pa še vedno lahko povzročijo škodo, drugi termin pa informacije, ki temeljijo na resnici, vendar so vzete iz konteksta in pogosto napihnjene. Posledično so zavajajoče in zato potencialno škodljive. Za misinformation smo razmišljali o poimenovanju nenamerna napačna informacija ali zavajajoča informacija , za malinformation pa o poimenovanju malinformacija . Za disinformation se uporablja dezinformacija , ki označuje dokazljivo lažno ali zavajajočo informacijo, ki je ustvarjena z namenom zavajanja ali doseganja ekonomske ali politične koristi in lahko povzroči javno škodo.
V Uradu vlade za komuniciranje se v zadnjih mesecih ukvarjamo z dezinformacijami oziroma FIMI . To je kratica, tvorjena iz angleškega termina foreign information manipulation and interference , ki označuje vmešavanje iz tujine, pri katerem tuje države ali posamezni akterji namenoma širijo dezinformacije, da bi z manipulacijami vplivali na politične procese, volitve ali splošno družbeno dinamiko posamezne države. Gre za namerno, manipulativno in usklajeno delovanje držav ali njihovih pooblaščencev na ozemlju matične države ali zunaj ozemlja matične države. Ugotovili smo, da za to področje v rabi še ni slovenskih poimenovanj. Poleg različnih slovenskih poimenovanj za FIMI – pojavljajo se manipuliranje informacij in vmešavanje od zunaj , tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje , zunanje informacijske manipulacije , zunanje informacijsko manipulativno vmešavanje – obstajata še dva angleška termina, ki nimata slovenskih ustreznikov, in sicer misinformation in malinformation . Prvi termin označuje napačne ali zavajajoče informacije, ki jih nekdo širi v dobri veri brez škodljivega namena, vendar pa še vedno lahko povzročijo škodo, drugi termin pa informacije, ki temeljijo na resnici, vendar so vzete iz konteksta in pogosto napihnjene. Posledično so zavajajoče in zato potencialno škodljive. Za misinformation smo razmišljali o poimenovanju nenamerna napačna informacija ali zavajajoča informacija , za malinformation pa o poimenovanju malinformacija . Za disinformation se uporablja dezinformacija , ki označuje dokazljivo lažno ali zavajajočo informacijo, ki je ustvarjena z namenom zavajanja ali doseganja ekonomske ali politične koristi in lahko povzroči javno škodo.
Terminološka
Umetna inteligenca
Zanima me ustreznost uporabe termina umetna inteligenca za tehnično poimenovanje novih računalniških strojev. Pred leti, na enem od izpitov na študiju psihologije, me je profesor opozoril, da je inteligenca sociološki pojem, nekaj povsem drugega pa je inteligentnost , ki je psihološki pojem. Kaj menite o tem?
Zanima me ustreznost uporabe termina umetna inteligenca za tehnično poimenovanje novih računalniških strojev. Pred leti, na enem od izpitov na študiju psihologije, me je profesor opozoril, da je inteligenca sociološki pojem, nekaj povsem drugega pa je inteligentnost , ki je psihološki pojem. Kaj menite o tem?
Terminološka
Oglaševanje od ust do ust
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin word-of-mouth marketing , ki označuje način oglaševanja, pri katerem potrošnik v vsakodnevni komunikaciji med ljudmi razširja svoje zadovoljstvo ali nezadovoljstvo z izdelkom, storitvijo ali blagovno znamko. Kateri slovenski termin je po vašem mnenju najustreznejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin word-of-mouth marketing , ki označuje način oglaševanja, pri katerem potrošnik v vsakodnevni komunikaciji med ljudmi razširja svoje zadovoljstvo ali nezadovoljstvo z izdelkom, storitvijo ali blagovno znamko. Kateri slovenski termin je po vašem mnenju najustreznejši?
Število zadetkov: 7
Dostopnost