Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
zgọ̑ranji, adj. = zgornji, Mur., ogr.-C.; od zgoranjega konca do zdolanjega, Trub.
SSKJ²
zgoréti -ím dov., zgôrel (ẹ́ í)
1. izginiti, uničiti se v ognju, plamenu: les, papir zgori; te snovi ne zgorijo; zgoreti na grmadi, v peči; do konca, nekoliko, popolnoma zgoreti; hitro zgoreti; zgoreti kot bakla, slama / zgoreti v ognju / satelit je zgorel v atmosferi
// biti v požaru, ognju uničen: domačija je zgorela; nihče se ni rešil iz goreče hiše, vsi so zgoreli; vse jim je zgorelo; ekspr. skedenj je zgorel do tal popolnoma
2. s tem izginjenjem, uničenjem dati energijo: gorivo, plin zgori; taka zmes zgori eksplozivno / hrana zgori v telesu
● knjiž. spomin na ta dogodek je že zgorel nihče se ga več ne spominja; ekspr. če ne bo dežja, bo na polju vse zgorelo bo uničeno zaradi vročine, suše; ekspr. zgoreti od napora izčrpati se, oslabeti; ekspr. od sramu bi najraje zgorel zelo me je sram; tako je vroče, da bom zgorel zelo mi je vroče
    zgôrel tudi zgorèl in zgorél -éla -o:
    zgoreli plin; zgorela hiša, vas; zgorela kraška planjava; 
prim. izgoreti
Celotno geslo Frazemi
zíbelka Frazemi s sestavino zíbelka:
od zíbelke do grôba
SSKJ²
zmagovít -a -o prid. (ȋ)
1. ki zmaga, zmaguje: zmagovita vojska / zmagoviti košarkarji; zmagovito moštvo / zmagovita popevka / publ. v tem trenutku so zmagoviti nasprotniki zmagujejo; zmagovit se vrniti
2. s katerim se zmaga, zmaguje: zmagovita karta; zmagovita kombinacija / njegovi nastopi so zmagoviti uspešni
♦ šport. zmagoviti gol, koš
3. v katerem se zmaga, zmaguje: zmagovit boj; zmagovita vojna / ekspr. bojevati se do zmagovitega konca zmage
4. ekspr. na katerem se doseže, dosega velike uspehe: zmagovito potovanje gledališča po evropskih mestih
5. ekspr. ki izraža, kaže veselje, ponos zaradi zmage, uspeha: zmagovit krik / doživeti zmagovit sprejem
6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, močni obliki: zmagovita lepota / zmagovit uspeh predstave zelo velik
● publ. avtomobilizem je na zmagovitem pohodu se vedno bolj širi
    zmagovíto prisl.:
    zmagovito se bojevati
Celotno geslo Pregovori
zmeraj je sestavina izrazov
Kdor je lep, je zmeraj lep
V VARIANTI IZRAZOV: Drek vedno priplava na vrh, Hudič serje na kup, Ko ima hudič mlade, jih ima veliko, Kovačeva kobila je vedno bosa, Vedno ista pesem, Vsaka medalja ima dve plati, Vsaka palica ima dva konca
SSKJ²
zmôči zmórem dov., zmógel zmôgla (ó ọ́)
1. izraža sposobnost osebka
a) uresničiti, opraviti kaj: delo, nalogo bom zmogel; pokaži, kaj in koliko zmoreš; ko je dobil posojilo, je nakup zmogel; velikega napora ne zmorem več / naporno pot še zmeraj zmorem; ali zmoreš sto korakov / od strahu ni zmogel niti besede / ljubezen zmore vse
b) doseči kaj: ladja zmore precejšnjo hitrost; letalo zmore višino deset kilometrov
c) plačati, poravnati kaj: dajatve, stroške komaj zmoremo / kdo le bo zmogel toliko denarja / dal mu je stotak, ker več ni zmogel
č) imeti kaj: imeli smo par volov, ker dveh parov kmetija ni zmogla / ekspr. oko več ne zmore solz / ekspr. kraj ne zmore niti ene dobre gostilne nima
// z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje zaradi
d) svojih lastnosti: vsega tega ne zmorem pojesti; zmore se prilagajati okolju / tako zmore ljubiti samo mati; tega ne zmorem razumeti / ta človek ne zmore molčati
e) objektivnih, zlasti materialnih možnosti: vsi skupaj bomo že zmogli to kupiti; dolgov ne zmore odplačevati
2. uspeti uresničiti: lani je gledališče zmoglo pet premier; ker je nadarjen, bo zmogel študij v treh letih / pot so zmogli v dveh dneh / zmogel je še toliko moči, da se je privlekel do hiše; zmogel je pogum in vprašal; malokdo bo zmogel zadosti potrpežljivosti, da prebere do konca
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: zmogla ga je lakota, ekspr. skušnjava in je vzel / brezoseb. zmoglo jo je in je zajokala / zmogel ga je smeh, spanec
4. star. premagati: trije so bili, pa so ga komaj zmogli
Celotno geslo Sinonimni
zvaríti2 -ím dov.
kaj teh. spojiti kovinske, plastične dele s segrevanjem ali pritiskom
SINONIMI:
teh. zavariti
Celotno geslo Kostelski
zvršiti ► zˈvr̥šėt -ėn dov.
Pravopis
zvrtéti -ím dov. zvrtênje; drugo gl. vrteti (ẹ́ í) koga/kaj ~ lončarsko glino; knj. pog. ~ film predvajati do konca; poud. Zna ~ vsakega moškega |podrediti svoji volji|
zvrtéti se -ím se (ẹ́ í) Kolo se je zvrtelo; brezos. zvrteti se komu Zaradi višine se mu je zvrtelo
SSKJ²
ž1 -- in -ja [žə̀ žə̀ja in žé žêja] m (ə̏; ẹ̄ ē)
zadnja črka slovenske abecede: napisati ž; veliki Ž; od ž dalje; nerazločni ž-ji
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: ž je šumevec
● ekspr. od a do ž od začetka do konca, vse
♦ jezikosl. ž simb. samostalnik ženskega spola
Celotno geslo Frazemi
žèp Frazemi s sestavino žèp:
biti brez fícka [v žêpu], brez belíča [v žêpu], délati za svój žèp, delováti za svój žèp, držáti fíge v žêpu, držáti fígo v žêpu, držáti rôke v žêpih, glédati [samó] na svój žèp, glédati [samó] za svój žèp, [globôko] poséči v žèp, [globôko] séči v žèp, hodíti okóli ríti v žèp, iméti káčo v žêpu, iméti lúknjo v žêpu, iméti póln žèp [denárja], iméti pólne žêpe [denárja], íti okóli ríti v žèp, íti z lévo rôko v désni žêp, káča [je] v žêpu, napólniti si žêpe, okoli ríti v žèp, ostáti brez belíča [v žêpu], ostáti brez fícka [v žêpu], plačáti iz svôjega žêpa, poséči v žèp, poznáti kóga/kàj kot svój žèp, príti okóli ríti v žèp, s káčo v žêpu, skrbéti [samó] za svój žèp, stískati fíge v žêpu, stískati fígo v žêpu, tiščáti fíge v žêpu, tiščáti fígo v žêpu, udárec po žêpu, udáriti kóga po žêpu, z lúknjo v žêpu
Prekmurski
žítek -tka m življenje: 'Sitek KMS 1780, A3; gdeje ſitek i zvelicſanye TF 1715, 44; tebi vez moi sitek boude ABC 1725, A5b; je moi tál moi sitek SM 1747, 75; Ja ſzem 'zitek KŠ 1754, 117; Vu nyej je bio 'zitek KŠ 1771, 264; Bojdi nám 'zitek BKM 1789, 2; dober 'sitek vecs valá .. dúgi 'sitek je velikoga gláſza KM 1796, 10; tvoj 'sitek odhája SŠ 1796, 10; 'Zitek vekivecsni BRM 1823, II; Vecsni 'zitek KAJ 1848, IX; kerſchánſzkoga ſitka regule TF 1715, 9; vsze dni sitka moiega ABC 1725, A8b; Hüdoga sitka ne dersi vſzebi SM 1747, 82; Záto vnovoti 'zitka hodimo KŠ 1754, 112; pobougsanye 'zitka KŠ 1771, 442; ka bi 'sitka vekivecsnoga vrejdno bilou KMK 1780, 6; na pobougsanye 'sitka mojega KM 1783, 6; Od 'zitka vekivecsnoga BKM 1789, 2; Ka-je 'sitka konecz SŠ 1796, 7; zemelſzkoga 'sitka teskoucse znásati pomága SIZ 1807, 10; 'Zitka csiſztôcsa BRM 1823, VII; vu ednom táli 'zitka KAJ 1848, III; drevenênye 'zitka konca pokázalo AI 1875, kaz. br. 8; kaibi bliſnyega ſitki ne skoudili TF 1715, 15; Naj bli'znyega 'zitki ne skoudimo KŠ 1754, 35; ſtero kpriseſztnomi 'zitki ſzliſi KŠ 1771, 446; Vcsio náz naſſ ſitek ravnati TF 1715, 12; i po etom sitki sitek vekivecsni ABC 1725, A5a; dai nám sitek vekvecsni SM 1747, 87; Té za 'zitek ſzi ſzmrt ſzprávla KŠ 1754, 257; vu 'zitek vekivecsni jo zdr'zi KŠ 1771, 308; Vörjem vu 'zitek vekivecsni KMK 1780, 7; Vörvajoucſim 'zitek dati BKM 1789, 2; idem vu vecsni 'sitek SŠ 1796, 6; 'sitek zadobiti mogli SIZ 1807, 8; Veſzélo ſzprevájam ete 'zitek BRM 1823, 346; ali 'sitek gorialdüvati KOJ 1833, VII; Szkrb za 'zitek KAJ 1848, V; i na zemlo szklácsi 'zitek moj TA 1848, 6; naj moj žitek nevola nedoségne BJ 1886, 7; Vcsio náz vczeilom naſſem ſitki ravnati TF 1715, 12; vu postenom sitki ti imei siveti SM 1747, 88; vu 'zitki vekivecsnom KŠ 1754, 96; vu ſzvojem 'zitki BKM 1789, 3; ſzam tebé vu 'sitki zbantüvao KM 1790, 108; 'sivi v-ſzvétom 'sitki SŠ 1796, 10; vu etom 'zitki BRM 1823, II; Nega vu czelom dühovnom 'zitki csloveka KAJ 1848, III; vcséle nadala v'zitki osztáno AI 1875, kaz. br. 8; ſzvojim ſzvétim 'zitkom ſzpuno KŠ 1754, 115; z'zitkom vekivecsnim darüj nász BKM 1789, 2; kak je lejpo ono imé ſzvétim 'sitkom zadobiti KM 1796, 10; Da Te moremo z-'zitkom vadlüvati BRM 1823, 2; Z 'zitkom naszledüje KAJ 1848, 4
Celotno geslo Vezljivostni NG
žív-a -opridevnik
  1. razvijajoč, rastoč
    • kdo/kaj biti živ v/na čem, kje, kdaj
    • , kdo biti živ med kom, kje
    • , kdo/kaj biti živ od/do česa, od/do kdaj
  2. delujoč, tvoren, aktiven
    • kdo/kaj biti živ v/na čem, kje
    • , kdo/kaj biti živ med kom/čim, kje, kdaj
    • , kaj biti (bolj) živ od/do česa, od/do kdaj
  3. resničen, dejanski
    • kdo/kaj biti živ v/na čem, kje
    • , kaj biti živ med kom/čim, kje
  4. živahen
    • kdo/kaj biti živ v/na čem, kje
    • , kaj biti živ med čim, kje
    • , kdo/kaj biti bolj živ od česa
Celotno geslo Frazemi
žívec Frazemi s sestavino žívec:
bíti jeklénih žívcev, bíti na kôncu z žívci, bíti želéznih žívcev, ígra z žívci [kóga], igráti se z žívci kóga, iméti dôbre žívce, iméti jekléne žívce, iméti želézne žívce, íti na žívce kómu, izgubíti žívce, izgúbljati žívce, jekléni žívci, obdržáti mírne žívce, ohrániti mírne žívce, poigráti se z žívci kóga, poigrávanje z žívci kóga, poigrávati se z žívci kóga, požréti kómu žívce, príti kómu do žívca, správiti kóga ob žívce, správljati kóga ob žívce, zadéti kóga v žívec, želézni žívci, žívci so izdájali kóga, žívci so izdáli kóga, žívci so odpovédali kómu, žívci so popustíli kómu, žívci so popúščali kómu
Celotno geslo Frazemi
življênje Frazemi s sestavino življênje:
bíti na prágu življênja, bòj na življênje in smŕt, bojeváti se na življênje in smŕt, boríti se na življênje in smŕt, dragó prodáti svôje življênje, ígra z življênjem, igránje z življênjem, igráti na življênje in smŕt, igráti se z življênjem, igráti se z življênji, kóckanje z življênjem, kóckati z življênjem, kóckati z življênji, na prágu življênja, na življênje in smŕt, níhati med življênjem in smŕtjo, plačáti kàj z življênjem, poslávljati se od življênja, poslovíti se od življênja, postáviti življênje na kócko, postávljati življênje na kócko, prebíjati se skozi življênje, spopádati se na življênje in smŕt, užívati življênje z velíko žlíco, v cvétu življênja, viséti med življênjem in smŕtjo, vzéti kómu življênje, vzéti si življênje, življênje iz dnéva v dán, življênje iz kóvčka, življênje iz rôk v ústa, življênje kóga je na nítki, življênje kóga visí na lásu, življênje kóga visí na nítki, življênje na korúzi, življênje na lúni, življênje na túj račún, življênje na velíki nôgi, življênje ob krúhu in vôdi, življênje od dánes do jútri, življênje v sénci smŕti, življênje v slonokoščénem stôlpu, življênje za rešêtkami
Celotno geslo eSSKJ
živoródni živoródna živoródno pridevnik [živoródni]
    iz zoologije ki v nasprotju drugimi vrstami plazilcev, dvoživk in rib koti žive mladiče
STALNE ZVEZE: živorodna kuščarica
ETIMOLOGIJA: ↑živ + ↑roditi
Celotno geslo eSSKJ
žlampáti žlampám nedovršni glagol [žlampáti]
    1. neformalno, navadno ekspresivno piti, navadno hlastno, glasno, v velikih požirkih ali količinah
      1.1. neformalno, ekspresivno piti sploh, zlasti alkohol
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. schlampen ‛cmokaje jesti; piti tako, da se sliši’ in ‛mahedrati’, iz Schlampe ‛neurejena ženska, cipa’ - več ...
Celotno geslo Frazemi
žrêlo Frazemi s sestavino žrêlo:
lêvje žrêlo, pásti v lêvje žrêlo, podáti se v vólčje žrêlo, posláti kóga v vólčje žrêlo, ríniti v lêvje žrêlo, spúščati se v vólčje žrêlo, úpati si v lêvje žrêlo, v lêvjem žrêlu, vólčje žrêlo, znájti se v lêvjem žrêlu
Število zadetkov: 798