Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
pŕskanje -a s (r̄) glagolnik od prskati: slišati prskanje konj / prskanje koz
SSKJ
prúsa -e ž (ū) star. konj, ki pri teku istočasno premika nogi leve oziroma desne strani; kljusač: gospa je jahala na beli prusi
SSKJ
prúsec -sca m (ȗ) star. konj, ki pri teku istočasno premika nogi leve oziroma desne strani; kljusač: sedel je na mogočnem pruscu
SSKJ
ràd1 ráda -o stil. -ó -í prid., m., ž., s. rájši in ráje stil. ráj, stil. rájši -a -e (ȁ á) v prislovni rabi  
  1. 1. izraža pripravljenost koga opravljati kako dejanje z veseljem, zadovoljstvom: on rad dela; otroci se radi igrajo; vsakomur rad pomaga; zelo rada pleše; ekspr.: fant se res rad uči; iz srca rad ti verjamem; elipt.: ali greš z menoj? Rad; uboga, pa ne rad
  2. 2. navadno v zvezi z bi izraža voljo, željo osebka, kot jo določa sobesedilo: rad bi nastopil pred javnostjo; rad bi bil zdrav; zelo rada bi se poročila; rada, prerada bi ga spoznala; elipt.: domov bi rad; saj imaš vse, le kaj bi še rad / z odvisnim stavkom: imam rad, da prideš; nima rad, če ga obiskuješ; ne vidi rada, da kadiš
  3. 3. v zvezi imeti rad ljubiti: rad ima sosedovo hčer; rada se imata / rad ima oba, mater in očeta; otroci imajo babico zelo radi / te rastline imajo rade sončno lego
    // imeti nagnjenje, veselje do česa: rad ima glasbo, knjige / rad ima dobro hrano; ekspr. na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje
  4. 4. izraža
    1. a) nagnjenost k določenemu ravnanju, dogajanju: fant rad laže; ne dajaj mu denarja, preveč rad zapravlja / ta konj se rad plaši / v brezosebni rabi: na ladji mu je rado slabo; v topol rado trešči; zelo rado jo zebe; kaj takega se rado zgodi
    2. b) pogostnost dejanja: prve češnje so rade črvive; suha koža rada razpoka
  5. 5. izraža, da se dejanje opravlja z lahkoto, brez težav: mandarine se rade lupijo / suha drva rada gorijo
  6. 6. ekspr., v zvezi rad ali nerad izraža nujnost česa: to moraš narediti rad ali nerad; rada ali nerada, vrnila se bo
    ●     rade volje narediti z veseljem, prostovoljno; pog. rada se gledata, vidita zaljubljena sta drug v drugega; ekspr. pojdi že, bog te nima rad izraža nejevoljo, nestrpnost; ekspr. polente pa res ne bom jedel. Še rad jo boš prišel boš v tak položaj, da jo boš moral jesti; ekspr. preveč rad se ima pretirano skrbi zase; prim. rajši
SSKJ
rákov1 -a -o prid. (á) nanašajoč se na rak1: rakove klešče; rakovo meso je zelo okusno / rakova rižota
● ekspr. vse gre rakovo pot nazaduje, propada
♦ geogr. rakov povratnik severni povratnik; muz. rakov postop kompozicijska tehnika, pri kateri se uporablja obrnjeno zaporedje tonov od konca do začetka; obrt. rakov vbod petlja (pri kvačkanju), pri kateri se kvačka brez ovijanja niti vbode v nasprotno smer kot običajno; prisl.: konj je začel stopati po rakovo nazaj
SNB
ránčSSKJ -a m (ȃ)
1. turistična kmetija, kjer se ukvarjajo tudi z živinorejo in je v ponudbo navadno vključena tudi možnost jahanja: V središču vasi je ranč, ki je uspešno združil naravo Triglavskega narodnega parka in ljubezen do konj, ki jih poskušajo pobliže predstaviti tudi obiskovalcem
2. pog. počitniška hiša na deželi, navadno v naravnem okolju, s pripadajočim vsaj manjšim travnikom: Ob koncu tedna gre navadno na svoj ranč E ← agl. ranch ← amer. špan. rancho 'skupina kolib, majhna kmetija' iz stšpan. ranch(e)arse 'nastaniti se' ← stfrc. se ranger 'razporediti se' iz (↑)ráng
SSKJ
rápe ráp ž mn. (á ȃ) star. kožno vnetje, navadno na bicljih zadnjih nog; mahovnice: konj je dobil rape
SSKJ
razbŕzdati -am dov. (r̄) 
  1. 1. sneti, odstraniti brzdo: razbrzdati konja
  2. 2. knjiž. sprostiti: igra jih je razbrzdala / razbrzdati domišljijo
    ●     knjiž. v teh razmerah se je človeški egoizem zelo razbrzdal povečal, razmahnil
    razbŕzdan -a -o: razbrzdan konj; razbrzdani otroci; razbrzdane misli
SSKJ
razpréči -préžem dov., razprézi razprézite in razprezíte; razprégel razprégla; nam. razpréč in razprèč (ẹ́) 
  1. 1. odpeti vprežno žival: razpreči konje / razpreči voz
  2. 2. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: razpreči trto po zidu / knjiž. razpreči spise po mizi razpostaviti
    // ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: razpreči telegrafsko omrežje po državi
    razpréči se 
    1. 1. rastoč (mrežasto) prekriti: plevel se je razpregel po njivi
    2. 2. ekspr. pojaviti se na kaki površini: po nebu so se razpregli sivi oblaki; pren. njihova moč se je razpregla čez vso Evropo
    razpréžen -a -o: razprežen konj; plevel, razprežen po njivi
SSKJ
razúzdati -am dov. (ȗ) sneti, odstraniti uzdo: razuzdati konja; pren., knjiž. razmere so razuzdale človeški egoizem
    razúzdan -a -o: razuzdan konj; prim. razuzdán
SSKJ
rdéčko -a m (ẹ̑) žival rdečkasto rjave barve, navadno vol, konj: belca je prodal, rdečka pa je obdržal
SSKJ
redíti1 -ím nedov., tudi rédi (ī í) 
  1. 1. načrtno se ukvarjati z živalmi, zlasti v gospodarske namene: rediti govedo, konje, prašiče; v hribovitih krajih redijo ovce; rediti piščance za zakol / redili so nekaj krav in konja; telička bodo redili in ne prodali
  2. 2. načrtno krmiti žival, da bi se zredila; pitati: mesec dni pred zakolom so prašiča začeli rediti
  3. 3. delati (bolj) debelo: breje živali ne smemo preveč rediti / kruh, sladkor redi
  4. 4. raba peša preživljati, vzdrževati: s temi dohodki lahko redi ženo in otroke; ekspr. dela naj, dovolj dolgo so ga drugi redili / ekspr. ta kmetija brez hudega dela redi družino
  5. 5. zastar. hraniti, krmiti: rediti rake z mesom; sebe sta slabo redila, a še slabše konja
    ●     star. pravijo, da vino redi kri ugodno vpliva na kri; ekspr. rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. nima drugega dela, kot da si redi trebušček veliko, z užitkom jé; ekspr. sedel je v zaporu in redil uši imel
    redíti se 
    1. 1. postajati (bolj) debel: zaradi dobre hrane in sedenja se redi; preveč, zelo se redi / nar. če bo deževalo, se bo krompir redil debelil
    2. 2. star. rasti, razvijati se: postrvi se najbolje redijo v čisti vodi; telička sta ostala živa in se dobro redila
      ●       ekspr. ne boš se redil od dela drugih bogatel
    rejèn -êna -o: v voz je bil vprežen par rejenih konj; majhen rejen moški; s koruzo rejeni prašiči
    ●     ekspr. nositi rejene nahrbtnike zelo polne; ekspr. imeti rejeno denarnico imeti veliko denarja
SSKJ
rezgèt -éta [tudi rəz] m (ȅ ẹ́) 
  1. 1. posamezen glas pri rezgetanju: slišal je le nekaj dolgih, žalostnih rezgetov
  2. 2. rezgetanje: rezget konj / rezget strojnice
SSKJ
rezgetáti -ám tudi -éčem [tudi rəz] nedov. (á ȃ, ẹ́) 
  1. 1. oglašati se z visokimi, tresočimi se glasovi: konji rezgetajo
    // ekspr. dajati rezgetanju podobne glasove: v dolini so rezgetale brzostrelke
  2. 2. slabš. govoriti z glasom, podobnim rezgetanju: nehaj rezgetati, kdo te bo poslušal
    rezgetáti se ekspr.  z visokim, rezkim glasom se smejati: dekleta so se na ves glas rezgetala; zakaj se tako rezgeta
    rezgetáje: kobila se je rezgetaje pognala proti čredi
    rezgetajóč -a -e: konj je rezgetajoč oddirjal; rezgetajoč smeh
SSKJ
rêzgniti -em in rézgniti -em tudi rèzgniti -em [tretja oblika rəz] dov. (é ȇ; ẹ́ ẹ̑; ə̀ ə̏) zarezgetati: v hlevu je rezgnil konj / v dolini je rezgnila brzostrelka
SSKJ
rinóceros -a m (ọ̑) knjiž. nosorog: povodni konj in rinoceros
SSKJ
rítanje -a s (ī) glagolnik od ritati: konj se je branil z ritanjem in topotanjem / jezi me njeno nenehno ritanje
SSKJ
rjávec -vca m (ȃ) 
  1. 1. rjava žival, navadno konj, vol: voz sta vlekla krepka rjavca; jahati na rjavcu; rjavec s črno grivo; rjavec in sivec
  2. 2. ekspr. človek rjave, temne polti: vsi v družini so belopolti, le jaz sem rjavec
SSKJ
rób1 -a m, mn. robóvi stil. róbi; mest. mn. stil. robéh; im., tož. dv. stil. robá (ọ̑) 
  1. 1. skrajni zunanji del česa: rob tkanine se cefra; obrezati, utrditi, zgladiti rob; zakriti rob obloge z letvico; pola papirja z nazobčanim robom; robovi deske / označiti desni in levi rob cestišča; robovi travnika / ostro začrtani robovi oblaka; poudariti robove ustnic / postaviti kozarec preblizu roba mize; razdalja od središča do roba; ob robu hiše ob koncu, kraju; zasaditi drevesa ob robu parcele
    // površina, prostor ob tem delu: sesti na rob klopi; zapeljati na desni rob cestišča; zapisovati pripombe na rob lista; nositi plevel na rob njive; ustaviti se na robu planote; iti po robu pločnika; z gozdom porasli robovi doline / vas na robu gozda blizu, zraven; živeti na robu mesta v predmestju; pren., knjiž. rob družbe, zavesti
    // skrajni zgornji del ob odprtini: okrušiti rob skodelice; naliti kozarec do roba; vaza z brušenim robom / nagniti se čez rob vodnjaka; voda je pljuskala čez rob čolna / stati na robu brezna; rob jame, kotanje; jarek je do roba poln vode / rob krožnika kjer se konča globoki del krožnika
  2. 2. ozek pas ob skrajnem zunanjem delu ploskve, površine: slike brez roba; pismo s črnim robom kot znamenje žalovanja
    // narediti na gredici rob iz cvetja / oblaki so imeli zlat rob / puščati rob na začetku lista nepopisani del
    // hlače brez roba zaviha; plašč s krznenim robom obrobo
    // zavihani, upognjeni, odebeljeni del, ki skrajni zunanji del zaključuje, utrjuje: rob se odrobi; pustiti v robu dovolj blaga; širok rob pri krilu; lonci brez roba; lončena skleda z robom
  3. 3. kar nastane na zunanji strani ob stiku dveh ploskev: posneti robove z obličem; udariti se ob rob; zaobljeni robovi pohištva; robovi opeke, škatle, trama; ogli in robovi
    // temu podobna vzboklina, vzboklinica: robovi na kamnu se v vodi obrusijo; robovi v čevljih ga žulijo; žlebičaste vdolbine in robovi / hlače z robom z zalikanim pregibom po vsej dolžini hlačnice spredaj in zadaj; pren. življenje mu je obrusilo robove
  4. 4. mesto, kjer se spremeni nagib nagnjenega sveta: razgledovati se z roba; steza vodi čez rob; povzpeti se po strmini na rob; vas leži na robu; svet sten in robov / spustiti se po robu strmini
    // nav. mn., nar. razčlenjen strm svet: robovi in stene so zapirali globeli; pašniki po sončnih robovih; lisica se skriva v robovih
  5. 5. s prilastkom velika bližina, možnost nastopa ali prenehanja zlasti določenega stanja: pripeljati podjetje na rob krize; priti na rob propada; biti na robu živčnega zloma / poslovati na robu rentabilnosti komaj še rentabilno; dežela živi na robu lakote v velikem pomanjkanju
    ●     ekspr. mera njegovega potrpljenja je polna do roba ne more več ostati neprizadet; publ. traktor je konja izrinil na rob poljedelstva namesto konj se vse bolj uporabljajo traktorji; pripeljati kaj na rob prepada spraviti v veliko nevarnost za obstoj; ekspr. biti, stati na robu obupa biti zelo obupan, potrt; biti na robu prepada v veliki nevarnosti za obstoj; publ. živeti na robu zgodovinskega dogajanja ne udeleževati se ga; publ. ob robu se bo razprava dotaknila še nekaterih novosti mimogrede; publ. opombe ob robu dogodkov manj pomembne, obrobne; ekspr. postaviti se komu po robu upreti se mu
    ♦     bot. listni rob; fiz. lomni rob rob optične prizme, od katerega se pri prehodu skozi njo lomi svetloba; geom. rob črta, v kateri se stikata dve ploskvi telesa; lingv. jezični rob sprednji in obstranski del jezika; šah. rob šahovnice vsaka od štirih končnih vrst polj na šahovnici; teh. centrirni rob ki omogoča natančno prileganje enega okroglega dela k drugemu
SSKJ
ročáj -a m (ȃ) 
  1. 1. del priprave, zlasti posode, namenjen za držanje z rokami: prijeti za ročaj; bakeliten, kovinski, lesen ročaj; ročaj lonca, skodelice; ročaj noža; ročaj pri kovčku, torbici; svečnik z ročajem / lopata se je snela z ročaja držaja
    // zabosti nož v kaj do ročaja
  2. 2. manjša priprava za držanje, oprijemanje: potniki so se držali za ročaje / redko brv brez ročajev držajev
    ●     redko udoben naslanjač z ročaji z naslonjalom za roke
    ♦     šport. konj z ročaji telovadno orodje z ročaji za gimnastične vaje, preskoke
Število zadetkov: 460