Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
zakováti -kújem dov., zakovál (á ú) 
  1. 1. s kovanjem narediti
    1. a) da je kaj trdno spojeno: zakovati plošči / zakovati obroč, okov / zakovati spoj / zakovati vrata
      ♦       teh. zakovati kovico
    2. b) da je kaj trdno nameščeno: zakovati nože na pripravi
      // nekdaj vkovati, prikovati: zakovati ujetnike v verige / zakovati obsojenca v ječo
  2. 2. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kaj zaradi zamrznitve v položaj, ko se ne more premikati: mraz zakuje ladje v led / huda zima je zakovala reko reka je zamrznila
  3. 3. ekspr. začeti udarjati, tolči: na deblu je zakovala žolna / po njem je zakovala bolečina
  4. 4. z zabitjem žeblja v živi del kopita napačno podkovati: zakovati konja
    ●     ekspr. spanec mu zakuje oči trdno zapre; ekspr. žila na vratu mu zakuje močno zabije; ekspr. zakovati cene ustaliti jih na določeni višini; ekspr. zakovati najlepša leta v podkve, verige jih porabiti za kovanje podkev, verig
    zakován -a -o: konj šepa, ker je zakovan; v led zakovana reka
    ●     v konico zakovan drog s kovanjem oblikovan
SSKJ
zakreníti -krénem dov. (ī ẹ́) star. zaviti, skreniti: konj, voz zakrene proti vasi; zakreniti na desno / zakreniti za ovinek / blizu hrasta (se) pot zakrene / zakreniti h komu na obisk
● star. zakreniti krmilo obrniti; star. zakreniti pogovor drugam začeti se pogovarjati o čem drugem; star. zakreniti vozilo obrniti, preusmeriti; star. marsikdo zakrene s prave poti začne delati, živeti nepravilno, moralno oporečno
    zakrénjen -a -o: postrani zakrenjen voz
SSKJ
zapeketáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) večkrat slišno udariti s kopiti ob tla: konj je nemirno zapeketal
// peketaje se začeti premikati: konji so zapeketali po prašni cesti
SSKJ
zapéniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) povzročiti nastanek pen na tekočini: ladja je zapenila vodo
    zapéniti se 
    1. 1. postati penast: vino se pri odpiranju zapeni; stresel je steklenico, da se je žganje zapenilo
      // ekspr. peneč se pljusniti, steči: morski valovi so se zapenili preko krova
    2. 2. postati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se je zapenil / omedlel je in usta so se mu zapenila / konj se je zapenil od napora
    zapénjen -a -o: zapenjeni valovi
SSKJ
zapréžen -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zaprego: zaprežna oprema; zaprežna vrv zaprežnica
// zaprežni konj vprežni konj
SSKJ
zapréžnica -e ž (ẹ̑) vrv, navadno pri konjski opremi, za vpreženje živali k vozu: odpeti zaprežnice; konj je utrgal desno zaprežnico
SSKJ
zapŕhati -am dov. (r̄) 
  1. 1. večkrat prhniti: v hlevu je zaprhal konj; žrebec je od vznemirjenja zaprhal
  2. 2. ekspr. prhajoč reči: umakni se, je jezno zaprhal
    ●     redko kokoš je zaprhala zaprhutala
SSKJ
zapŕskati -am dov. (r̄ ȓ) večkrat s silo iztisniti zrak skozi usta, nos, da nastanejo kratki, ostri glasovi: konj je nakratko zaprskal in se ustavil
SSKJ
zasôpsti -sôpem dov., zasópel in zasôpel zasôpla (ó) 
  1. 1. težko, glasno dihniti: bolnik je od časa do časa zasopel; zasopsti po vsakem koraku
    // slišno globoko dihniti: v hlevu je zasopel konj; zasopsti v spanju
    // knjiž. globoko vdihniti: če je zasopel, je začutil v prsih bolečine; zasopel je kakor jetnik na svobodi / zasopsti na vse prsi
  2. 2. zaradi premagovanja napora povzročiti težko, globoko dihanje: plezanje človeka zasope; pot ga je zasopla in utrudila
    ●     ekspr. ne morem več, je zasopla sopeč rekla
    zasôpsti se priti v stanje, ko se težko, globoko diha, zlasti zaradi premagovanja napora: pri hoji navkreber se zasope; tako se je zasopel, da je moral počivati
    zasópel -sôpla -o 
    1. 1. deležnik od zasopsti: zasopli konji; preveč je zasopel, da bi lahko govoril
    2. 2. ki izraža, kaže zasoplost: zasopel glas; zasopel obraz / zasoplo dihanje težko, globoko; prisl.: zasoplo dihati, reči
    zasopèn -êna -o: komaj diha, tako je zasopen
SSKJ
zaščítnik -a m (ȋ) 
  1. 1. kdor daje komu zaščito: dobiti si zaščitnika; imeti zaščitnika v glavnem mestu; zaščitnik zatiranih / vojska je bila glavni zaščitnik režima
  2. 2. rel. zavetnik, patron: razglasiti svetnika za zaščitnika dežele; sv. Štefan je zaščitnik konj / zaščitnik pred ognjem
SSKJ
zatégel -gla -o [əu̯] prid. (ẹ́) ki je iz glasov, tonov, ki trajajo dalj, kot je normalno: zategel klic; zategli kriki ptic / spregovoriti z zateglim glasom
// pri katerem so zlasti zadnji glasovi, toni daljši, kot je normalno: zategla govorica; zateglo hrzanje konj; v daljavi se je slišalo zateglo lajanje psa; zateglo petje; zateglo piskanje lokomotive
● zategel les les, ki se težko cepi, kolje; star. zateglo meso trdo, žilavo
    zatéglo prisl.: zateglo govoriti, požvižgavati
    ♦     muz. zateglo označba za hitrost izvajanja lento
SSKJ
zateptáti -ám [tudi təp] dov. (á ȃ) 
  1. 1. s teptanjem pritisniti navzdol: zateptati sneg, zemljo okoli česa / otroci so zateptali lopatko v pesek
  2. 2. ekspr. nekajkrat udariti z nogami ob tla: deklica je trmasto zateptala / konj je zateptal zatopotal
    zateptán -a -o: zateptan sneg; vrvica, zateptana v tla
SSKJ
zatopotáti -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) večkrat slišno, topo udariti z nogami ob tla: konj je zatopotal; plesalci so zaploskali in zatopotali; zatopotati od jeze / zatopotati z nogami
// dati tope, kratke glasove: kolesa so zatopotala / ekspr. zunaj so zatopotali koraki
// topotaje iti, se premakniti: konji so zatopotali po cesti
SSKJ
zavihráti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. viseč se začeti neurejeno, vijugajoče gibati zaradi hitrega premikanja zraka: ob sunku vetra so zastave zavihrale / lasje ji zavihrajo v vetru
    // vihrajoč se pojaviti: ob prihodu osvoboditeljev so na hišah zavihrale zastave
    // preh. narediti, povzročiti, da se kaj visečega z veliko silo neurejeno, vijugajoče premakne: veter zavihra trakove, zastave / vihar je zavihral krošnje dreves
  2. 2. ekspr. hitro in hrupno iti, stopiti: jezno je vstal in zavihral po sobi / konj zavihra zdirja
  3. 3. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: nad mestom je zavihral vihar / groza mi je zavihrala v prsih
SSKJ
zavónjati -am dov. (ọ̑) 
  1. 1. zadišati: vrtnice so zavonjale / brezoseb. zavonjalo je po kadilu
  2. 2. preh. zaznati vonj: zavonjati cvetje / knjiž. konj je zavonjal gospodarja zavohal
SSKJ
zbosíti -ím tudi izbosíti -ím dov., zbósil tudi izbósil (ī í) narediti, povzročiti, da je žival brez podkve, nepodkovana: zbositi konja, vola; konj se je zbosil, treba ga bo podkovati
// ekspr. narediti, povzročiti, da je kdo bos, neobut: pomanjkanje je zbosilo vso družino / dolga pot ga je zbosila povzročila, da si je izrabil, uničil čevlje
    zbošèn tudi izbošèn -êna -o in zbosèn tudi izbosèn -êna -o: napol zbošen je prišel z izleta; zbošena kobila
SSKJ
zdírjati -am dov. (ī) 
  1. 1. začeti dirjati: konj se je odvezal in zdirjal
  2. 2. hitro steči: konja sta zdirjala po cesti; jezdeca sta si zdirjala nasproti
  3. 3. ekspr. zelo hitro iti, oditi: zdirjati iz sobe, na dvorišče, v hišo; zdirjali so po hribu navzdol; ves vesel je zdirjal domov
SSKJ
zdrevéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž., redko zdrveti: konj je zdrevel čez travnik / zdrevel je za tovariši stekel
SSKJ
zdrízati -am nedov. (í ī) star.  
  1. 1. delati zdrizasto: kislina zdriza mleko
  2. 2. stresati: konj zdriza kožo in opleta z repom / groza, vročina ga zdriza
    zdrízati se 
    1. 1. postajati zdrizast: mleko se zdriza
    2. 2. zdrzovati se: otrok se je zdrizal ob krikih; zdrizati se od groze, žalosti / telo se zdriza v vročici
SSKJ
zdrvéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. začeti drveti: konj se je prestrašil in zdrvel
    // drveč odpeljati: avtomobil je zdrvel po ravni cesti; zdrveti na smučeh v dolino / vlak je zdrvel mimo postaje drveč zapeljal
    ●     ekspr. čas je kar zdrvel zelo hitro minil
    // ekspr. zelo hitro oditi, steči: učenci so zdrveli iz razreda; zdrveti v mesto, po stopnicah
  2. 2. ekspr., navadno v zvezi z v hitro priti v kaj slabega: zdrveti v finančni polom; zdrveti v vojno
Število zadetkov: 460