Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Zanima me, kako je z navajanjem oz. povzemanjem, ko gre za avtorja ženskega spola. Ali je prav, da se zapiše ... Volk pravi, da je ... Ali je morda bolje, da zapišemo Volkova pravi ...? Se mi zdi prav, da se vidi, ali je avtor, ki ga citiramo, moškega ali ženskega spola?
Zanima me, če je beseda puberteta obravnava kot termin, glede na to da je v slovarskem sestavku ne najdemo v terminološkem gnezdu, ampak ima le posamezne kvalifikatorje pred razlagami?
Ponatisniti oziroma znova objaviti želimo knjigo, ki je izšla v začetku šestdesetih let (s publicistično-zgodovinsko vsebino). Glede na to, da je v njej jezik ponekod že malce zastarel, nas zanima, ali ga smemo posodobiti, spremeniti, torej opraviti »rahlo« lekturo, ali pa se besedila sploh ne smemo dotakniti.
Par dni nazaj, kje drugje kot v bifeju za šankom, je nek možakar naročil deci malvazije. Natančneje rečeno, je naročil deci malvázije. Seveda je bil »celinec«. Mi seveda nato družno v smeh, vendar smo možakarja tudi korektno poučili o pravilnem poudarku. Naročil je namreč malvazíjo in nikakor ne malvázije. Poudarek je izključno na i, tako v slovenščini, hrvaščini, kot tudi v italijanščini. Ker pa smo po naravi konec tedna popoldne za šankom zelo študiozni in ima že vsak »kafič« dostop do spleta, se je ena brihtna glava spomnila in se povezala na spletni slovar slovenskega knjižnega jezika. To je bil šele smeh.
Tako piše — »copy-paste« s spletne strani:
Moje dobrohotno priporočilo je, da malvázijo preprosto odstranite iz slovarja. Kot sem že omenil, obstaja in se pravilno izgovarja samo malvazíja, torej je poudarek na črko 'i'. To velja za trto in za vino.
Res je sicer, da pri nas poznamo samo belo malvazijo, vendar, obstaja tudi črna malvazija. Par let nazaj jo je prinesel moj kolega iz Albanije, pridelujejo pa jo tudi v srednji in južni Italiji, verjetno pa še kje drugje na mediteranskem območju. Torej je razlaga v SSKJ pomanjkljiva, ko v zvezi z malvazijo omenja samo belo grozdje in belo vino. In za konec še pripomba na točko dva, kjer kot vino omenjate malvazijca. Ja moj bog, le kje ste to pobrali. Sicer je ob malvazijcu tudi pristavek »redko«, vendar bi pripomnil, da redko ni pravi pristavek. Bolj bi ustrezal »barjansko«. Pa šalo na stran. Točko dva, torej malvazijca, je potrebno v celoti črtati iz SSKJ.
V magistrski nalogi na muzikologiji hčerka piše o Merkuju. Razen v prvem sklonu -- pišemo z naglasom priimek Merku?
Ob covidu-19 se pojavlja tudi pljučnica. Kako bi poimenovali to njeno obliko: pljučnica covid-19, pljučnica pri covidu-19, pljučnica, povezana s covidom-19, koronavirusna pljučnica (po mnenju med. stroke premalo natančno), covidna pljučnica (zadnji predlog med. stroke)? Ker je tema aktualna in o njej nastajajo številna besedila, bomo vašega odgovora oz. mnenja zelo veseli.
Kakšna je razlika med pridevnikoma zvočen in zvokoven?
Po iskanju odgovora v spletnem SSKJ razlike nisem našel oziroma našel sem le, da se obe besedi enakovredno nanašata na zvok.
Vem pa, da je vloga teh dveh pridevnikov vendarle različna oziroma se v nekaterih primerih uporablja le en izmed teh dveh enakovrednih pridevnikov, drugi pa nikdar.
Za zgled poglejmo tole: zvočni signal* zvokovni signal*
Naj iz zgornjih zgledov povzamem, da besedna zveza zvokovni signal ne obstaja oziroma se ne uporablja, saj uporabljamo le besedno zvezo zvočni signal.
Zakaj je to tako?
Neža Maurer je napisala tudi kratko prozo z naslovom Veste, kdo je Čeri?
Zanima me, ali je v navedenem primeru na koncu povedi potrebna tudi pika (originalni naslov dela je Veste, kdo je Čeri?). Ločil sicer naj ne bi podvajali, pa vendarle ...
Zanima me, katero kratico uporabljati za Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V njihovem spletnem naslovu in v elektronski pošti je navedena MDDSZ, če upoštevamo celoten naziv, pa bi moralo biti MDDSZEM. Kakšna naj bi bila pravilna raba v strokovnih besedilih, ki omenjajo to institucijo?
Sem v terminološki zadregi pri uporabi termina lažne novice. Ali je prav, da v pogovorih s kolegi uporabljam angleški termin fake news, ker se pogovorno bolj uporablja kot slovenska različicalažne novice', ali bi morala zaradi obstajanja slovenskega termina uporabljati slednjega?
Prosim za nasvet – ali je uporaba ločil v naslovih diplomskega dela dopustna (primer): Monoklonska protitelesa - orodja za proučevanje proteinov z neznano primarno strukturo.
Dostopnost
Dostopnost