Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
koríto -a s (í)
1. podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine: v koritu je še dosti krme; leseno korito / svinjsko korito
// večja podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo: zajeti vodo iz korita / šla je h koritu po vodo; pere pri koritu
2. kar je po obliki podobno koritu: po koritu je spuščal opeko s strehe / cvetlična korita; mlinsko korito; pomivalno, umivalno korito / navt. žarg. korito čolna, ladje trup
3. podolgovata naravna ali umetna vdolbina na zemeljski površini, po kateri teče voda; struga: v koritu pod hišo teče potok; izsušeno, razrito korito; korito hudournika / rečno, vodno korito
● slabš. še korita si ne pospravi sam postelje, ležišča; slabš. hitro je prišel do korita do donosne službe, uglednega položaja; slabš. se vidi, da je pri koritu da ima donosno službo, ugleden položaj
♦ alp. korito globoka vdolbina v skalovju, nastala zaradi delovanja tekoče vode, plazov; čeb. korito (čebelji) panj, izdolben iz kosa debla; fot. korito naprava, v kateri se kemično obdeluje fotografski material; gled. svetlobno korito pločevinasta naprava z žarnicami različnih barv za osvetljevanje scene
SSKJ²
pregráda -e ž (ȃ)
1. naprava za ločevanje
a) prostora: konji so dvigali glave izza pregrad; lesena, montažna, premična pregrada / pregrada deli predsobo / ločiti prostor s pregrado pregraditi prostor / korito s pregrado
b) koga, česa v prostoru: postaviti med privezani živali pregrado / visoke gore so naravna pregrada med obema deželama
// navt. stena, ki vzdolžno ali prečno deli ladijski prostor: pregledati pregrade / centralna pregrada narejena od krme do premca, da opira posamezne krove; neprepustna pregrada kovinska pregrada, narejena od boka do boka za zadrževanje vode
2. ločen, ograjen prostor: zapreti svinje v pregrade / zapluti skozi dvignjeno zapornico v pregrado / polne pregrade krompirja
3. naprava, ki onemogoča, ovira prehod: zavarovati mejo z jarki in pregradami; pregrada na cesti / večja količina padavin ob gorskih pregradah
// naprava, nameščena prečno na tok vode: betonske poplavne pregrade; hudourniške pregrade; reka z zapletenim sistemom pregrad in jezov
4. ekspr. kar onemogoča, ovira sodelovanje: rasne, socialne pregrade; pregrada med dijaki in profesorji / etnične skupnosti morajo biti most in ne pregrada med narodi / lomiti moralne pregrade norme
♦ grad. dolinska pregrada velik jez, ki zadržuje veliko količino vode
SSKJ²
pregradíti -ím dov., pregrádil (ī í)
1. s kako napravo ločiti
a) prostor: pregraditi hodnik; pregraditi z omarami, zidom / pregraditi prostor v več enot / pregraditi cev, korito
b) koga, kaj v prostoru: pregraditi divje živali
2. namestiti napravo, ki onemogoča, ovira prehod: pregraditi cesto
// namestiti napravo prečno na tok vode: pregraditi reko
3. publ. preurediti, predelati: pregraditi letalo za prevoz rakete / pregraditi na električni pogon
    pregrajèn -êna -o:
    pregrajena predsoba
SSKJ²
izdôlbsti -dôlbem [izdou̯psti] dov., izdôlbite in izdolbíte (ó)
izrezati snov z ozkim rezilom, navadno s tolčenjem nanj: izdolbsti les; izdolbsti z dletom / tudi drobne kaplje počasi izdolbejo kamen
// z dolbenjem narediti, izoblikovati: izdolbsti korito iz hrastovega debla; izdolbsti luknjo v kamen; pren. solze so ji izdolble globoke črte pod očmi
    izdôlben -a -o:
    izdolben čoln; izdolben ornament; izdolbeno deblo
SSKJ²
izpirálen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za izpiranje: izpiralna naprava; dodati izpiralni vodi za pisano perilo nekoliko kisa
♦ fot. izpiralno korito; teh. izpiralno olje
SSKJ²
izplakoválen tudi splakoválen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za izplakovanje: izplakovalna priprava / izplakovalna voda; izplakovalno korito
SSKJ²
kaláti2 -ám nedov. (á ȃ)
nar. zahodno vzdigovati, pretakati vodo iz vodnjaka, studenca, zajemati: kalala je z velikim vedrom / kalati v korito
SSKJ²
pomiválen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za pomivanje: pomivalne krpe; pomivalna posoda / pomivalni prašek; pomivalni stroj; pomivalna miza; pomivalno korito
SSKJ²
poníkljati -am dov. (ȋ)
teh. prekriti kovino s tanko plastjo niklja: ponikljati ploščo, žico
    poníkljan -a -o:
    ponikljana verižica; posodo je zložila v ponikljano korito
SSKJ²
prepúst1 -a m (ȗ) grad.
1. cevast prostor pod cesto, železniško progo za pretakanje padavinske vode: prepust se je zamašil / cestni, železniški prepust
2. odprtina ob jezu z zaporno napravo, namenjena za uravnavanje odtoka odvečne vode: prepust pri hidrocentrali
● pisar. tako ravnanje je velik prepust velika napaka, malomarnost
♦ obrt. odprtina na jezu, skozi katero ob dvignjeni, odstranjeni zapornici teče voda v mlinsko korito
SSKJ²
scêjati -am nedov. (é)
1. s cejenjem spravljati kam: scejati ostanke pijače v vedro
2. nar. precejati: scejati mleko
    scêjati se 
    1. s cejenjem prihajati kam, pojavljati se kje: voda se sceja v korito; okoli čevljev so se scejale mlake stopljenega snega
    2. počasi odtekati: vode se scejajo s hribov / sneg se sceja s strehe; 
prim. izcejati
SSKJ²
têsen2 stil. tesán têsna -o tudi -ó prid., tesnêjši (é ȃ é)
1. ki se zelo prilega telesu: tesen ovratnik; tesni rokavi; tesna obleka / čevlji so mi tesni me tiščijo; nosi tesne hlače preveč oprijete
// ki se zelo prilega čemu sploh: tesen obroč, povoj
2. pri katerem je kaj zelo blizu drugega: tesno srečanje vozil / čakati v tesnih vrstah / ekspr. tesen objem, stisk rok močen / sledil mu je v tesni razdalji majhni / ekspr. biti v tesnem sorodstvu neposrednem, bližnjem
3. ki se pogosto vzpostavlja in vključuje veliko skupnega: biti v tesnem stiku s kom; med vojno je ostal v tesni zvezi s starši / ta država ima tesne odnose s sosednjo; tesno sodelovanje med podjetjema
4. nav. ekspr. majhen, neprostoren: tesna celica, soba; tesno stanovanje / tesen rov; tesne ulice starega mesta; tesno rečno korito ozko
// ki koga omejuje, utesnjuje: tesne razmere / življenje v domači hiši mu je postalo tesno
5. knjiž. tesnoben: prevzela ga je tesna slutnja / preživel je nekaj tesnih trenutkov / med ljudmi je vladalo tesno razpoloženje
6. publ. pri katerem je med nasprotnikoma majhna razlika v številu točk, zadetkov: tesen izid dvoboja; tesna zmaga domačih košarkarjev
● publ. odpraviti tesna grla v proizvodnji kar otežuje, zavira delo; pog. plinska pipa ni dovolj tesna ne tesni dovolj
♦ strojn. tesni prileg
    tesnó tudi têsno prisl.:
    hoditi tesno drug ob drugem; naši so tekmo tesno izgubili; tesno objeti, se okleniti koga; avtomobil je peljal tesno za njimi; tesno kaj poviti; slediti komu tesno za petami tik; tesno zaprta škatla / tesno oprijete hlače zelo / v povedni rabi v stanovanju je tesno
    ●     ekspr. ko je hodil po tem samotnem kraju, mu je bilo tesno pri duši je čutil nedoločen strah; ekspr. ob novici mu je postalo tesno pri srcu je začutil žalost, duševno bolečino; knjiž. vrnil se je tesno pred nočjo tik; ekspr. tesno mi gre za čas, s časom imam zelo malo časa (za kaj); sam.: na tesno kaj zapeti; pri njih doma so na tesnem imajo malo prostora; ekspr. biti na tesnem s časom, z denarjem imeti zelo malo časa, denarja (za kaj)
SSKJ²
trúga -e ž (ú)
1. nižje pog. krsta: položiti mrliča v trugo; črna truga / iti za trugo
2. pog. kovčku podoben avtomobilski strešni prtljažnik; strešni kovček: vzeti prtljago iz truge; zaradi truge je bil avto previsok in ni mogel na parkirišče v letališki zgradbi / truga za prevoz smučarske opreme
3. nar. zgoraj odprta, zaboju podobna priprava na kmečkem vozu za prevoz drobnega, sipkega materiala: stresati krompir v trugo / pripeljati trugo peska / postaviti kravam trugo s peso in otrobi (leseno) korito
SSKJ²
trúžica -e ž (ú)
star. krstica: mrtvi otrok v tružici / tružica pri slamoreznici korito
SSKJ²
bárvnik -a m (ȃ)
šol. barvni svinčnik: v prvem razredu rišejo z barvniki
♦ tisk. korito za barvo pri tiskalnem stroju
SSKJ²
curljáti -ám nedov. (á ȃ)
teči, polzeti v tankem curku: dež curlja; studenec curlja v korito; pot mu curlja po obrazu; brezoseb.: skozi streho je curljalo; od obleke je kar curljalo; pren., pesn. sončna svetloba curlja skozi drevje
    curljajóč -a -e:
    curljajoča kri; curljajoč zid zid, po katerem curlja
SSKJ²
čofotáti -ám nedov. (á ȃ)
1. slišno, plosko udarjati po vodi: otrok čofota v banjici / raca čofota s krili po vodi
// ekspr. hoditi po vodi, po čem redkem: čofotati po lužah, po blatni poti
2. slišno, tleskajoče padati ali teči: studenec čofota v korito; voda čofota s strehe
// dajati tleskajoče, zamolkle glasove: škornji so zajemali vodo in ob vsakem koraku čofotali; brezoseb. pod nogami je čofotalo
    čofotáje :
    čofotaje bresti vodo
    čofotajóč -a -e:
    čofotajoč dež
SSKJ²
nakaláti2 -ám dov. (á ȃ)
nar. zahodno s kalanjem priti do določene količine vode: nakalal je polno korito / nakalati vodo pri vodnjaku
SSKJ²
pitálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pitanje: pitalno korito / zastar. pitalno govedo pitovno govedo
SSKJ²
stékanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od stekati se: stekanje vode v korito / stekanje denarja, kapitala; stekanje sredstev v sklade
Število zadetkov: 32